Dan, ko je prvič padla Union Olimpija v Stožicah

Evroliga 28. Mar 202012:07 > 12:23
Twitter

Vlado Ilievski, Kevinn Pinkney, Sašo Ožbolt, Kenny Gregory, Giorgi Shermadini... To so samo nekatera imena, ki so v Stožicah v sezoni 2010/11 blestela v Evroligi. In 27. januar 2011 je datum, ko je Union Olimpija izgubila prvo domačo tekmo v sezoni na mednarodnem prizorišču in to z Barcelono.

Sezono 2010/11 si bomo zapomnili kot zadnjo, ko je Union Olimpija navduševala sicer zelo zahtevno ljubljansko publiko. Od takrat dalje nič več nič tako kot je bilo, ne v košarkaškem ne v kateremkoli drugem klubskem športu v Ljubljani. Skoraj 10. let mineva že od takrat, vsi možni klubi v Ljubljani pa so od takrat začeli počasi a vztrajno padati. Tudi v košarkaškem smislu je bilo na žalost tako, saj je Union Olimpija, samo še dvakrat nastopila v Evroligi in sicer v sezoni 2011/12 ter 2012/13, a se dlje od skupinskega dela zmaji niso uspeli prebiti.

To je bilo tudi obdobje, ko se je Union Olimpija preselila iz legendarne Hale Tivoli v Stožice in tam večkrat do konca napolnila dvorano Stožice, ki je na nekaterih tekmah pokala po šivih. To so bili stari dobri časi, ko se je pred tekmo iskala celo karta več. Nekaj povsem drugega kot pa v nekaj zadnjih letih, ko…. Ah, saj ni pomembno.

V teh težkih časih, ko moramo zaradi virusa ostati doma se tudi na naših programih SportKluba spominjamo starih dobrih časov. Danes si lahko na SK1 od 20:00 ogledate evroligaško tekmo iz sezone 2010/11, ko je v dvorani Stožice po pravi srhljivki slavila Barcelona s 67:68.

Sportklub Slovenija

Lepi stari dobri časi. Malce bomo morali pobrisati prah iz svojih možganov in malo pobrskati po spominu. Glede na zelo lep uspeh Union Olimpije v tistem obdobju se bo vse skupaj zagotovo izplačalo, saj so to bili časi, ko se je vse skupaj zdelo popolno. V primerjavi z obdobjem naše klubske košarke v zadnjih letih bi najbrž zajokal tudi kamen.

Pred dobrimi devetimi leti je bil sistem uvrstitve v Evroligo nekoliko lažji, saj takrat denar še ni imel tako velike vloge. V prvem delu so takrat v Evroligi denimo igrali 3 klubi iz današnje ABA lige (Cibona – prvak Hrvaške, Partizan – prvak Srbije in Union Olimpija kot prvak Slovenije). Priložnost preko kvalifikacij za uvrstitev sta imeli še denimo srbski Hemofarm Vršac in črnogorska Budučnost.

Poleg zgoraj treh omenjenih klubov so v tem tekmovanju nastopili še: Caja Laboral, Barcelona, Real Madrid, Unicaja Malafga in Valencia (Španija). Montepaschi Siena, Armani Milano in Lottomatica Roma (Italija). Panathinaikos in Olympiacos (Grčija). Fenerbahče in Efes Pilsen (Turčija). Lietuvos Rytas in Žalgiris (Litva). Khimki in CSKA Moskva (Rusija). Cholet (Francija), Brose Bamberg (Nemčija), Maccabi Electra (Izrael), Asseco Prokom (Poljska) in Spirou Charleroi (Belgija).

24 klubov je bilo v prvem delu sezone razporejenih v štiri skupine. Prve štiri ekipe so se uvrstile v drugi del oz. Top 16 skupinski del. Union Olimpija je žreb pričakala kot ena najslabših ekip v 6. bobnu. Žreb našim zmajem ni prizanesel, saj so pristali v skupini s samimi ekipami iz košarkaških velesil. Panathinaikos, Efes Pilsen, Valencia, Armani Milano in CSKA Moskva. Izredno težka skupina, ki pa našim košarkarjem takrat niti ni povzročila veliko preglavic, saj so z “lahkoto” osvojili drugo mesto s 6. zmagami in 4. porazi.

Prav vse ekipe so padle v vročih Stožicah, med drugim tudi ob koncu sezone prvak Panathinaikos, ki je Ljubljano zapustil s porazom po podaljšku 85:84, ko se je denimo roka zatresla tudi enemu najboljših izvajalcev prostih metov v tistem času Dimitrisu Diamantidisu. Poleg petih domačih zmag je v gosteh padel še Armani Milano.

Euroleague

Sledil je drugi del sezone TOP 16, kamor so se uvrstili samo najboljši. 16 ekip je bilo razdeljenih v štiri skupine (E-H). Naši zmaji so se znašli ob boku Maccabija, Barcelone in Lottomatic Rome. In, ko so zmaji dobili prvo tekmo tudi v drugem delu sezone, ko je v gosteh padla Roma s 64:63 so prav vsi v evroligaški konkurenci dokončno ugotovili, da Union Olimpija bruha ogenj. Na žalost je bila potem tudi edina zmaga v tem delu, a so vseeno košarkarji prav vsakič pustili srce na parketu. Le zakaj ne, ko pa je za njih navijala prav vsa dvorana.

Nič drugače ni bilo 27.01.2011, ko je v Ljubljano prišla Barcelona. Katalonci so se zavedali, da jih čaka zelo težka tekma, saj naši takrat v svoji domači dvorani še niso poznali poraza.

Twitter

Tudi na tekmi z Barcelono ni bilo nič drugače. V Stožicah se je zbralo za sedanje razmere neverjetnih 13,000 gledalcev. Vzdušje je bilo NORO!! Barcelona je prvi polčas odigrala izjemno in ga tudi dobila s 26:36. V tretji četrtni so naši pripravili popoln preobrat, celo povedli, na koncu pa je drama v zaključku pripadla Barceloni, ki je slavila za točko. Union Olimpija je imela celo napad za zmago, a je le tega pet sekund pred koncem zapravil Kenny Gregory.

Ključni košarkarji ljubljanske zasedbe v tistem obdobju so bili zelo uigrani motivirani in željni dokazovanja ter jasno tudi zmag, mi vam jih bomo malce bolj podrobno predstavili.

Kenny Gregory – zagotovo eden najbolj pomembnih članov čete Jureta Zdovca. V Ljubljani je nedvomno pustil zelo dober vtis, kljub temu, da je bil eden izmed najstarejših članov ekipe. Na parketu je povprečno preživel dobrih 34. Minut in vselej pustil zelo dober vtis. Dosegal je največ točk in sicer je bilo njegovo povprečje 14 točk na tekmo ob šestih skokih.Na žalost je bila to njegova edina sezona v Ljubljani in tudi predzadnja v karieri.Naslednje leto je namreč končal svojo kariero pri SLUC Nancyu. V preteklosti pa je med drugim igral tudi za Efes Pilsen, PAOK, Valencio.

Euroleague

Vlado Ilievski – izvrsten organizator igre, ki je imel zaradi družine prav posebno vez s Slovenijo, Ljubljano in Union Olimpijo. Član zmajev je bil v treh obdobjih (2001/03, 2008/09 in 2009/11). Leta 2002 se je v zeleno-belem dresu veselil tudi naslova v ligi ABA. V že omenjeni sezoni je imel največjo minutažo (na parketu je v povprečju prebil 34:48 minut), dosegal je 10,1 točke ter 4,1 podaje. Vtem obdobju je tudi sam zadel nekaj zelo pomembnih metov in našim prinesel marsikatero zmago. V preteklosti je med drugim igral tudi za Partizan, Barcelono (2003/05), Lottomatico Romo, Bologno, Sieno, Tau Ceramico, Anadolu Efes, Lokomotiv Kuban, Cedevito, Cibono, zelo bogato kariero pa je makedonski reprezentant zaključil pri Rabotničkem po koncu sezone 2016/17.

Kevinn Pinkney – Američan, ki je bil med najbolj zaslužnimi za uspehe Union Olimpije, ampak samo v prvem delu sezone. Pinkney je v povprečju dosegal 14.4 točke na tekmo. Najbolj je zablestel na gostovanjih pri Valencii (27 točk, indeks +32) in CSKAju (26 točk ter indeks +24), in na uvodni tekmi doma proti Efes Pilsnu (23 točk, indeks +26). Pred drugim delom sezone in Top16 pa so se pojavile težave s trenerjem Juretom Zdovcem, o katerih se ni govorilo prav veliko. Statistika pa je povsem jasna, center je namreč v povprečju za igro dobival samo še dobrih deset minut. Ker je bilo nezadovoljstvo obojestransko in naraščajoče, sta se klub in igralec 28. februarja razšla s sporazumno prekinitvijo pogodbe.

Pinkneyu so mnogi očitali, da se ni znal nikjer ustaliti, saj je po prav vsaki sezoni zamenjal klubske barve. Trenutno šteje 36. let in je član japonske Rizing Zephyr Fukuoka.

Facebook

Sašo Ožbolt – statično gledano dokaj nepomemben, a gledano v obrambi daleč najboljši v dresu zmajev v tistem obdobju. Dres Union Olimpije je nosil kar 10. Let, hkrati pa je bil tudi standardni član slovenske reprezentance. V tej izjemni seezoni je v povprečju na parketu preživel slabih 32 minut, dosegal pa 8,8 točke. Nedvomno je bil ob Goranu Jagodniku najboljši Slovenec v tej zlati ekipi. Sezono je končal leta 2015 kot član Portoroža, danes pa deluje kot trener mlajših selekcij.

Goran Jagodnik – v to ekipo je prinašal mirnost in bil med najbolj vidnimi členi ekipi s svojimi izkušnjami je zelo dobro povezoval ekipo. Tudi njegov statistični učinek je bil izjemen. V dobrih 20-ih minutah je v povprečju prispeval 10,4 točke, predvsem si ga bomo zapomnili po dobrem izvajanju prostih metov. Oktobra 2010 pa je bil ljubljanski kapetan izbran celo za  najboljšega posameznika Evrolige. Zelo bogato kariero je Jagodnik končal pri Iliriji leta 2017, trenutno  pa je član strokovnega štaba Koper Primorske.

Facebook

Damir Markota – Hrvaška mehka roka ali »trojka«, saj je bil daleč najbolj nevaren ravno ob metu za tri točke, v povprečju je dosegal 8,5 točke, njegova minutaža pa je bila več kot solidna. Markota, ki se je med drugim preizkusil tudi v ligi NBA (Milwaukee Bucks 06/07), trenutno pri 34-ih letih še vedno zelo aktivno igra košarko, saj je trenutno član Mornarja, ki je bil pred epidemijo celo na pragu uvrstitve na zjključni turnir lige ABA.

Facebook

Giorgi Shermadini – je bil v tistem obdobju velik up svetovne košarke, saj je štel komaj 20 let v višino pa je meril neverjetnih 2.17 metra. Kot dokaj neizkušen je takrat na voljo dobil dobrih 15. minut, dosegal pa je 7,4 točke na tekmo. Gruzijec je Ljubljano po koncu sezone tudi zapustil se preselil v Cantu, potem je zaigral tudi v Maccabiju, Olympiakosu, Unicaji, trenutno pa je član Canariasa.

Za Union Olimpijo so med drugim v tisti sezoni nastopili še: Aloysius Anagonye, Vladimer Boisa, Klemen Lorbek, Dino Murič, Marque Perry, Sasu Salin, Jan Špan, Samo Udrih in Zora Vrkič, a so imeli po večini prav vsi bolj ali manj stranske vloge.

Nikakor ne smemo pozabiti trenerja Jureta Zdovca, ki je bil prav tako zaslužen zauspehe te generacije. Bolj se je sezona bližala koncu, vse bolj se je denimo slovenski strokovnjak pritoževal, da ima premalo igralcev v rotaciji, saj so nekateri po večini celo tekmo preživeli na parketu. Po tej sezoni je Zdovc tudi zapustil Ljubljano, med drugim je bil tudi trener AEKa ter Cedevite, v lanski sezoni tudi trener Petrol Olimpije, ki pa mu je ob združitvi z Cedevito na nek način zarila nož v hrbet. Med leti 2014/16 pa je bil tudi selektor Slovenije.

Facebook

Moramo pa jasno izpostaviti tudi ekipo Barcelone. Saj so za le to od tujcev denimo zaigrali Joe Ingles – trenutno član Utaha, Ricky Rubio – v tistem obdobju eden najbolj obetavnih košarkarjev na svetu, danes pa član Phoenixa. Ter eden in edini, legendarni Juan Carlos Navaro, ki je bil v tistem obdobju morda celo na vrhuncu svoje kariere. V Stožicah je našim denimo nasul kar 27 točk (7/7 za dve, 3/8 za tri).

Posebej pa je potrebno izpostaviti tudi Jako Lakoviča in Erazma Lorbka oba sta v svojih karierah v Barceloni pustila velik pečat. Oba sta sezono povprej osvojila naslov v Evroligi s Katalonci. Za Jako Lakoviča je bila to zadnja sezona v dresu Barce, saj je bilo tudi njegovo povprečje minut na parketu zelo majhno. Erazem Lorbek je bil na tisti tekm celo drugi strelec ekipe z 12. Točkami. V sezoni 11/12 je bil Lorbek še nekoliko boljši, potem pa je njegova forma počasi začela padati. Zaradi velikih težav s poškodbo je kariero bolj kot ne zaključil leta 2014 pri Barci.

Euroleague

Veliko nekdaj zelo znanih imen si boste torej danes od 20h dalje lahko ogledali na SportKlub1 in skupaj z nami podoživeli stare dobre čase Union Olimpije.