Vodstvo evrolige je pred novo sezono evrolige presenetilo z novico, da kot prvi v evropskem športu višino prejemkov igralcev povezujejo s poslovno uspešnostjo klubov.

Prenovljeni farmacevti prvi izzivalci zmajev

Košarka

8:58 0

Košarka

8:58 0

Ko Tadej Pogačar načrt izpelje v popolnosti …

Kolesarstvo

7:55 0

Kolesarstvo

7:55 0

Gre seveda za idejo po vzoru severnoameriških poklicnih lig. Če za primer vzamemo košarkarsko ligo NBA, kjer je plačilna kapica oziroma t. i. salary cap odvisen od prihodkov celotne lige ter tako določa razdelitev prejemkov med klube in igralce. Izdatki klubov za plače košarkarjev so tako navzgor omejeni, za prekoračitve pa so uvedene kazni.

Delničarji evrolige (ECA) so odobrili vpeljavo standardov konkurenčnega ravnotežja (Competitive Balance Standards – CBS), kot so poimenovali na novo sprejete finančne regulacije, ki naj bi zagotovili večjo stabilnost in poštenost tekmovanja. Prve finančne omejitve so sicer sprejeli že s sezono 2014/15, takrat z namenom zaščite klubov pred finančnimi tveganji. CBS je tako velika nadgradnja obstoječih regulacij.

Glavni cilji CBS so:

1. Povezava minimalnih in maksimalnih prejemkov s skupnimi prihodki klubov ter krepitev komercialnega partnerstva med klubi in igralci.

2. Spodbujanje trajnosti in tekmovalnega ravnotežja z opredeljenimi razponi izdatkov za igralce, ki so enaki za vse ekipe v tekmovanju na podlagi skupnih ustvarjenih prihodkov klubov.

3. Preprečitev neprimernih praks s spremljanjem skladnosti vsakega kluba z vnaprej določenimi razponi in pred registracijo igralcev za vsako sezono.

4. Povečanje transparentnosti med sodelujočimi ekipami.

Nove regulacije so razvijali zadnji dve leti v sodelovanju s sindikatom košarkarjev evrolige (ELPA), ki mu že nekaj let predseduje nekdanji izvrstni slovenski košarkar Boštjan Nachbar.

CBS torej v želji po večji finančni stabilnosti in konkurenčnosti znotraj lige določa ravni izdatkov za plače igralcev za vse klube na podlagi povprečnih skupnih prihodkov klubov celotne evrolige, namesto prihodkov vsakega posameznega kluba. “Ta koncept temelji na vseevropskem ekosistemu lige in usklajuje vpliv različnih modelov obdavčitve po celini z vrednotenjem vseh kazalnikov na neto zneske,” so zapisali na uradni strani evrolige.

Vrača se fantasy

Nova sezone evrolige, nova priložnost za vse ljubiteljske fantasy trenerje, da pokažete svoje poznavanje najboljše evropske košarke.

Na strani Fantasy Sportkluba se registrirajte in izberite svojo začetno peterko.

Regulacije določajo tri ravni izdatkov za plače igralcev za vse ekipe. Osnovno, visoko in nizko. Te bodo izračunali z uporabo povprečnih prihodkov klubov, ustvarjenih v obdobju dveh sezon. Ravni bodo vsakemu klubu določale najnižjo in najvišjo potrošnjo za plače igralcev, hkrati pa bodo omogočale izjeme za nekatere posameznike z namenom pritegniti, razviti in obdržati najboljše talente.

Dvojna skrb za Maxa Verstappna (VIDEO)

Avtomoto

11:25 0

Avtomoto

11:25 0

Konec NK Maribor, kakršnega poznamo

Nogomet

5:00 5

Nogomet

5:00 5

Nizka raven oz. minimalna obvezna potrošnja za plače igralcev je pri 32 odstotkih. Klubi, ki nimajo stalne licence evrolige, bodo lahko izjemoma ta odstotek še znižali.

Vsak klub mora torej za košarkarje, registrirane za evroligo, porabiti najmanj 32 odstotkov vseh skupnih prihodkov, izračunanih v zadnjih dveh sezonah. V praksi to pomeni, da če bodo povprečni prejemki vsek klubov z A licenco v dvoletnem obdobju znašali 10 milijonov evrov na leto, bo moral klub za plače igralcev potrošiti vsaj 3,2 milijona evrov. Znova je potrebno poudariti, da je govora o neto številki, kar pomeni, da bodo klube plače stale več, a od države do države različno, odvisno od davčne zakonodaje.

Srednja raven je pri 40 odstotkih, a gre za maksimalno številko, kolikor lahko klubi porabijo za plače košarkarjev. Medtem ko je visoka raven pri 60 odstotkih.

Kazni za prekrškarje

Vsak klub, ki bo presegel določeno raven oz. omejitev, bo moral ostalim klubom, ki spoštujejo zastavljene okvirje, prav tako izplačati kompenzacije. Kazen bo eksponentna, od 0,50 evra za vsak evro nad omejitvijo, do kar 6,5 evra za vsak preseženi evro, če bi omejitev presegli za več kot 130 odstotkov.

Nova sezona evrolige se bo začela 3. oktobra, tudi letos vso akcijo spremljajte ekskluzivno na Sportklubu.