Gregor Hrovat že od sobote trenira s svojimi novimi soigralci v Dijonu, kamor se je preselil to poletje. Klubske obveznosti so prišle na vrsto nekoliko prej od pričakovanj, potem ko je presenetljivo pet pred dvanajsto ostal brez mesta v slovenski reprezentanci za EuroBasket. Za njim je eno težjih obdobij v karieri, a kot je povedal za Sportklub, ga to le še dodatno motivira.
Dan po porazu v Münchnu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2023 je selektor Slovenije Aleksander Sekulić objavil dokončen seznam potnikov na letošnji EuroBasket in sprožil burne odzive javnosti. Precej presenetljivo med 12 imeni ni bilo Gregorja Hrovata, ki je sicer zadnja leta reden član reprezentance, slovenske barve pa je branil tudi na lanskih zgodovinskih olimpijskih igrah.
Le kdo se ne spomni srce parajočih prizorov iz polfinala proti Franciji, ko je skrušenega Klemna Prepeliča, ki so ga le centimetri ločili od zmagovitega koša za veliki finale, tolažil prav 28-letni Koprčan.
V preteklosti je že večkrat izrazil veliko željo in strast do zastopanja svoje domovine, zato je bil ob končni odločitvi selektorja izjemno razočaran. Za njim je bila nenazadnje tudi dobra sezona v močni francoski ligi, kjer je zastopal Élan Béarnais, nekdaj bolj poznan pod imenom Pau-Orthez. Tudi klubski status za naslednjo sezono je imel že zgodaj v poletju urejen, potem ko si je njegove usluge izboril Dijon, sicer Hrovatov tretji francoski klub.
Velika dodatna motivacija
“Takoj po tistem sem se slišal s trenerjem Dijona Nenadom Markovićem in smo se dogovorili, da dobim en teden premora. Da se fizično in tudi psihično poberem ter pridem v klub lačen treningov in novih uspehov. Zdaj sem že v dobrem ritmu in sem se hitro priključil treningom. Verjamem, da bom čez dva tedna, ko se začne sezona, že optimalno pripravljen,” o prvem vtisu v novem klubskem okolju, kamor je prišel v soboto in kjer mu ob strani stoji zaročenka, pove Hrovat.
O slovenski reprezentanci sicer več ni želel razpredati, saj je zanj to še odprta rana. Niti ni znana njegova udeležba na prihodnjih akcijah. Na tej točki velja dodati, da bo že novembra, ko se bodo nadaljevale kvalifikacije za svetovno prvenstvo, Slovenija močno oslabljena. Ne bo Luke Dončića, Gorana Dragića, Vlatka Čančarja, Klemna Prepeliča, Mika Tobeya in morda še koga. Sekulić pa je s pozno in nenavadno potezo tvegal, da bo njegovo moštvo v prihodnje še tanjše. Uvrstitev na mundial še zdaleč ni zagotovljena.
Hrovat se bo zdaj povsem posvetil klubskim obveznostim, predčasno slovo od letošnje poletne reprezentančne akcije pa ga le še dodatno motivira. “Ko sem bil še mlajši in se nisem uvrstil v selekcijo do 16 let, sem tisto poletje izkoristil za to, da sem individualno res napredoval in sem želel vsem dokazati, da sem boljši. Naslednje leto, ko sem se vrnil, sem bil že med najboljšimi v reprezentanci v svojem letniku. Enako želim dokazati zdaj, da spadam tja, a zdaj je vse na meni.”
Dijon je lani v francoski ligi dosegal podobe rezultate kot njegov prejšnji klub. Oba sta tudi izpadla v polfinalu končnice, izločila sta ju oba evroligaša Monaco in ASVEL. Letos si želi storiti še korak naprej, prav tako se z Dijonom vrača tudi na evropsko prizorišče, nastopal bo v Fibini ligi prvakov.
“Zaenkrat je vse super. S trenerjem se razumem, je z Balkana, zato je malce lažje privajanje, čeprav sem se priključil ekipi nekoliko kasneje. Spoznavam ekipo iz dneva v dan, vsak dan je lažje, verjamem, da je pred nami uspešna sezona,” pred novim izzivom pravi Gregor Hrovat.
Zdi se, da ste se lani dobro znašli v Pauu. Kako to, da se je zgodila menjava kluba, glede na to, da je obstajal obojestranski interes za nadaljnje sodelovanje?
Jaz in tudi večina soigralcev smo bili že dogovorjeni, da ostanemo v Pauu. Imel sem še pogodbo za naslednjo sezono, a vmes so prišle finančne težave. Prejšnji lastniki so prodajali klub, ni se vedelo, kaj bo. Uvrstili smo se v ligo prvakov, a so zaradi teh težav ostali brez nje. Ni se niti vedelo, če se bo igralo prvo francosko ligo. Medtem smo vsi razdrli pogodbe, na srečo je klub obstal. Jaz sem v tem času dobil ponudbo Dijoina in jo sprejel.
Do aprila ali maja je izgledalo res lepo. To je tisti rek, je prelepo, da bi bilo res. Na žalost je bilo res tako. Pau mi bo ostal v dobrem spominu.
Dijon je vaš tretji klub v Franciji, očitno ste tam zelo cenjeni?
V teh dveh letih sem si v Franciji naredil ime. Verjamem, da so me trenerji in nasploh v drugih moštvih dobro spoznali. Hitro sem našel stik z Dijonom. Takoj sem vedel, da si tega želim. Igramo Evropo, vem, da gre za tretji ali četrti klub v Franciji in je pred nami lepa zgodba. Želel sem si dve ligi. Nekatere druge ponudbe sem zavrnil, ker ni bilo Evrope. To sem dobil v Dijonu, res sem vesel, da se je tako razpletlo.
Kaj vas privlači na francoski ligi?
Francoska liga je nekoliko drugačna. Je zelo fizična, z veliko kontakta. Sodniki puščajo precej grobo igro. V Choletu sem potreboval nekaj mesecev, da sem prišel v ritem. Zaenkrat mi ustreza, dobro sem se tukaj znašel in mi je všeč. Kvaliteta lige se dviga, mislim da je francoska liga v Evropi že tretja, za špansko in turško.
Kaj nam lahko poveste v klubu, ki v Sloveniji ni tako zelo poznan?
Zadnja leta se precej dviga. Že štiri ali pet let so v ligi prvakov, kjer imajo tudi dobre rezultate. V klubu so mi povedali, da želijo vsako sezono narediti še korak naprej. Nekoliko so izboljšali tudi infrastrukturo, imamo nov klubski avtobus, verjamem, da se klub dviga.
Ste bili morda tudi v kontaktu s Cedevita Olimpijo? Sani Bečirović je ob začetku priprav dejal, da so si pogledali vse slovenske reprezentante.
Bili smo v kontaktu takoj po sezoni, a nismo našli skupnega jezika. Imeli smo drugačne poglede na vse skupaj, ampak z njihove strani je bilo vse korektno, a želel sem si nekaj drugega. Dobil sem občutek, da sem v Franciji morda celo bolj cenjen kot doma, a to je le ena od stvari, vse skupaj je nato pretehtalo, da sem se odločil za Dijon.
Pri 28 letih ste nekako v najboljsih letih, kakšni so osebni cilji za to sezono?
Rad bi, da vsako sezono napredujem in sem še boljši. Lani mi je to uspelo, verjamem, da bom tudi letos storil korak naprej. Navsezadnje je pomembno tudi, kaj osvojiš s klubom. Lani smo osvojili pokal, letos pa verjamem, da lahko storimo še korak naprej v ligi in nekaj pokažemo tudi v Evropi.
Veliko je v zadnjem letu slišati o Victorju Wembanyami, velikemu francoskemu talentu, ki je celo prvi favorit za prvi izbor na naslednjem naboru lige NBA. Kakšna je vaša izkušnja z njim?
Navdušenje okoli njega je v Franciji res veliko. Je pa res dober igralec, da že pri teh letih in tej višini zmore vse to. Samo, da bo ostal zdrav, saj ima že kar nekaj težav s poškodbami. Če ostane zdrav, bo brez težav prvi izbor in mislim, da je pred njim lepa kariera. Veliko sva že igrala, njegova fizika še ni na takšnem nivoju, vendarle je še mlad, a to, kako pri teh letih že bere igro, da ima takšen met pri tej višini, je res nekaj neverjetnega.
Eurobasket se preveša v izločilne boje. Kdo vas je do zdaj najbolj prepričal?
Favoriti so za mene trenutno trije. Slovenija, Srbija in Grčija. Je pa dosti ekip, ki še prihajajo v pravo formo. Videli smo, da se prebujata tudi Litva in Francija. Ko bo šlo na izpadanje, bo pomembna vsaka tekma in bomo videli tudi kakšno presenečenje. Nikoli se ne ve, zato v poštev ne pride nobeno kalkuliranje. Če hočeš biti najboljši, moraš premagati vse.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje