V Ljubljani se je minuli konec tedna mudil Vassilis Spanoulis, eden največjih v zgodovini evropske košarke. Grško legendo je v slovensko prestolnico prinesla nova, trenerska vloga na klopi ene od ekip na turnirju naslednje generacije Evrolige, v kateri je pred leti blestel tudi Luka Dončić. Za Sportklub je spregovoril o prvem zvezdniku Dallasa, o talentiranem Urbanu Krofliču, ki je treniral pod njegovim okriljem in tudi o novem poklicu. Želi ga opravljati na način, ki ga je krasil med igralsko kariero.

Vasilis Spanoulis je grško košarkarsko ime, ki je zelo dobro poznano tudi na sončni strani Alp. V Evroligi je bil reden gost znamenite dvorane Tivoli, v Stožicah je zaigral še z grško reprezentanco, s katero se je sicer pomeril tudi proti slovenskim košarkarjem.

Igral je z izjemnim občutkom, njegove žoge so imele oči, v pick and rollu je bil skoraj nezaustavljiv, vedno je igral v svojem ritmu in bil najboljši, ko je bilo to najbolj potrebno.

Idol in vzornik Luke Dončića

Nič čudnega torej, da si ga je za vzornika izbral tudi mladi slovenski košarkarski up po imenu Luka Dončić. Spanoulisa je tako zelo vzljubil, da si je na dresu izbral številko 7, ki jo je vso kariero nosil tudi grški bog košarke. V Dallasu je sicer sedmica zasedena, zato je zdaj 23-letni Ljubljančan poznan po številki 77.

“To mi veliko pomeni. Več kot naslov in več kot lovorika, da sem navdihnil mlado generacijo, vključno z Luko. To je zame velika stvar in sem na to zelo ponosen. Luka je nekaj posebnega, spremljam ga in mu želim vse najboljše,” je o slovenskem superzvezdniku dejal danes 39-letni Vassilis.

Ob vprašanju, če v Dončiću vidi tudi kakšen košček sebe, je ostal zelo skromen: “To morate vprašati njega (smeh, op.a.). Da nadaljujem misel, Luka je unikaten in je razvil svojo igro. Noro bi bilo, če bi dejal, da vidim del sebe v Luki, ki je postal eden najboljših na svetu.”

S Spanoulisom smo v dvorani Stožice spregovorili po tekmi za tretje mesto, ki ga je na turnirju Next Generation osvojilo njegovo moštvo – U18 Next Generation Team Ljubljana. Gre za nabor najboljših posameznikov iz ekip, ki so se že poslovile od tekmovanja.

Pred sedmimi leti je turnir naslednje generacije osvojil Real Madrid, ki mu je poveljeval 16 letni Luka Dončić. V povprečju je na poti do naziva najkoristnejšega igralca v povprečju prispeval 11,5 točke, 9 skokov in 5,8 asistence.

V roke dobil naslednji slovenski košarkarski biser

Pod vodstvom novopečenega trenerja je garal tudi 16-letni slovenski košarkarski biser Urban Kroflič. O Dobrčanu, ki v Španiji igra od leta 2019, je spregovoril z izbranimi besedami.

“Zelo talentiran fant z dobrim karakterjem. Je še zelo mlad, komaj letnik 2006 in že kaže takšne predstave. Zadnji dve tekmi je odigral zelo dobro. Sprva je bil še malce zmeden, ker je zvezdnik svoje ekipe in je na njemu večje breme,” o 197 centimetrov visokem branilcu pove Spanoulis.

“Veliko sva imela individualnih pogovorov in je uspel dvigniti igro, predvsem v obrambi. V napadu premore ogromno talenta, mora se bolje odločati, kdaj pogledati na obroč in kdaj podati. A je še mlad, se bo že še naučil. Pred njim je izjemno svetla prihodnost, zelo, zelo vesel sem zanj,” je bil iskren grški sogovornik.

Delil je še nasvet, kako bi se lahko Kroflič razvil tudi v odličnega članskega košarkarja. “Delovna vnema, žrtvovanje in igra na obeh straneh parketa. Včasih fantje mislijo, da so izjemni košarkarji, če dosegajo točke. A ne gre tako. Če si želiš biti vodja, moraš voditi z zgledom v vseh prvinah igre. Na treningu, na tekmi, v napadu in obrambi. Povsod.”

Urban Kroflič je ob zmagi proti Albi za 3. mesto vpisal 15 točk in tri asistence. Izza črte je metal 3/8. Na štirih tekmah na turnirju v Ljubljani je v povprečju prispeval 15 točk, najboljšo tekmo pa je odigral proti kasnejšemu finalistu Žalgirisu, ki mu je nasul kar 31 točk.

Kakršen igralec, takšen trener

Med pogovorom ob parketu, ko je Spanoulis še vodil svoje varovance na poti do zmage proti selekciji Albe Berlin, smo izvedeli, da se je Grk izjemno predano lotil tudi trenerskega poklica. Pred turnirjem svojih fantov ni poznal, zato je vsakega analiziral, pregledoval posnetke, se seznanil z njihovimi prednostmi in slabostmi ter z vsakim opravil tudi daljši pogovor.

Po tekmi je povedal, da si želi kot trener ostati takšen, kot je bil že kot igralec: “Z dobro delovno etiko, disciplino, spoštovanjem in pravo kemijo z varovanci. Z igralci bom vedno iskren, ničesar jim ne bom skrival za hrbtom. Pomagal jim bom, da bodo napredovali. V prvi vrsti po karakterni plati, nato še po atletski.”

Njegov igralski rezime govori sam zase. Najelitnejšo evropsko klubsko tekmovanje je osvojil trikrat in bil vedno izbran za najkoristnejšega posameznika zaključnega turnirja. Prvič s Panathinaikosom, nato še dvakrat z Olympiacosom, kjer je igral kar enajst sezon. Od leta 2010 do lani, ko je košarkarske čevlje dokončno obesil na klin.

Leta 2005 je z Grčijo postal evropski prvak, naslednje leto še svetovni podprvak, pohvali se lahko še s sedmimi državnimi in štirimi pokalnimi lovorikami.

O svoji prihodnosti sicer ni želel preveč razkriti. “Ne, tukaj sem, da pomagam mlajši generaciji. Bomo videli, kaj se bo zgodilo,” odvrne legendarni Grk, ki se ga je sicer v zadnjih dneh povezovalo s trenerskim stolčkom Promitheasa Patrasa, ki mu je letos v EuroCupu dvakrat mero vzela tudi Cedevita Olimpija.

Ob ženi in šestih otrokih pravi, da mu nikoli ni dolgčas. “Več sem z njimi in uživam v vsakem trenutku,” z nasmeškom pove Spanoulis, ki je za konec še dejal, da sta mu tako igralska kot trenerska vloga zelo enostavni, ker preprosto obožuje košarko.