
Ameriški novinar Tim MacMahon v intervjuju za Sportklub o pestrem dogajanju v Dallasu, odgovornosti za selitev Luke Dončića, nenavadnem srečanju s športnim direktorjem Nicom Harrisonom, nastajajoči zgodbi, katere protagonist bo Dirk Nowitzki, in še marsičem.
“Vedno najdete nekaj negativnega,” se je po eni od tekem pridušal slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić, ko je na novinarski konferenci odgovarjal na vprašanja. Naslovnik opazke je bil Tim MacMahon, ki deluje v okviru mreže ESPN. “Opravljal sem svojo službo,” pravi uveljavljeni ameriški novinar, ko ga vprašamo o dodeljeni priponki.
Pred kratkim je izdal tudi knjigo o Dončiću kot čudežnem dečku v Dallasu. “V zadnjem trenutku sem moral dodati še eno poglavje,” se nasmehne MacMahon in ob tem še vedno ne skriva začudenja ob februarski kupčiji, po kateri se je Luka preselil v Los Angeles.
Pravi, da je v tej enačbi še vedno precej neznank. Zaman jih je iskal na nedavnem novinarskem srečanju s športnim direktorjem Dallasa. Nico Harrison brez prisotnosti kamer in v omejenem krogu ni bil pretirano zgovoren. Vztrajno je ponavljal le, da “obramba prinaša naslove”. Manj zadržan je bil ob našem klicu Tim MacMahon.

Intervju: Tim MacMahon
Kako stresni so bili za vas zadnji dnevi ali kar tedni?
Težko bi rekel, da so bili stresni, vsekakor pa zelo delovni. Sam pri sebi sem izluščil kar nekaj vprašanj, ki sem jih želel nasloviti na Nica Harrisona. Novinarjem namreč dolgo ni bil na voljo. Okoliščine nedavnega srečanja s sedmo silo pa so bile dokaj nenavadne – zgolj za oris, dogodek je potekal brez televizijskih kamer.
Omenili ste vprašanja. Kaj pa odgovori?
V prvi vrsti sem želel priti do logičnega pojasnila in vseh vidikov kupčije. Harrison se je stalno oklepal mantre, da se prvenstva osvajajo z obrambo. S to trditvijo pa v mojih očeh ni pojasnil smiselnosti kupčije. Zakaj? Zgradili so ekipo okoli Luke Dončića, se uvrstili v finale in bili tik pred podpisom nove pogodbe z njim. V pogovoru sem vztrajal, da bi bilo, če so ga res želeli poslati drugam, to bolj smiselno storiti pozneje, ko bi imeli zagotovljeno novo pogodbo. Logika menjave mi je še vedno nejasna. A Harrison vztraja, da stoji za svojo odločitvijo. Sodnik bo torej čas.
Slovenski ljubitelji košarke pri tem vprašanju težko ostanejo objektivni. Verjetno nikoli ne bodo sprejeli smiselnega pojasnila za Dallasovo potezo. Vaš pogled je manj čustven. A zdi se, da vas športni direktor prav tako ni prepričal.
Poglejte, dobil sem vtis, da so se v klubu Dončića preprosto naveličali. Niso več verjeli v zgodbo z njim, predvsem Nico Harrison. Ni ga želel v ekipi. Jasni so bili pomisleki glede njegovega zdravstvenega stanja in telesne pripravljenosti. Čeprav to še nekako razumem, menim, da vse to ne upravičuje kupčije z LA Lakers, v katero so vključili generacijskega talenta pred njegovim igralskim vrhuncem. Ponavljam, razumem, zakaj je do poteze prišlo, a zdi se mi nesmiselna.
Verjamete v skrito ozadje?
Na kratko, v prvi vrsti gre za zgodbo o tem, da vodstvo v Dallasu ni več verjelo Dončiću.

Odločitev pooseblja Nico Harrison. Je res tako? Se morda lahko vprašamo tudi o vlogi predsednika Patricka Dumonta in družine Adelson?
Menim, da je bil Harrison tisti, ki je izpeljal posel. Dumontova krivda? Prisluhnil je le enemu mnenju in športnemu direktorju dovolil nenadzorovano moč. Gre za napako lastnika v prvem letu delovanja. To je bila draga šola. Če odgovorim na vaše vprašanje, bi dejal, da bi Patrick Dumont moral upoštevati več stališč. Zakaj ni vprašal Marka Cubana? Zakaj ga ni zanimalo, kaj meni Dirk Nowitzki? To je odločitev, ki bo Dallasovo vodstvo spremljala še dolgo.
Kar nekaj prahu ste dvignili z napovedjo zgodbe o Dirku Nowitzkem. Kdaj jo lahko pričakujemo?
Po vsej verjetnosti v ponedeljek. Lahko vam povem le, da je Dirk del te zgodbe. Resda je zavrnil intervju, a zgodba bo pojasnila, zakaj se umika, predvsem pa osvetlila, kaj vse se je dogajalo v Dallasu v zadnjih dveh letih.
Znani ste kot novinar, ki je znal Dončiću stopiti na žulj. Se zavedate tega statusa? Vas moti?
To je moja služba. V opisu mojega dela ne piše, da moram biti igralčev prijatelj. Lahko pa povem, da imava povsem normalen odnos. Kot novinar sem ga spremljal več kot šest let. V resnici nisva imela težav. Le lani je bil jezen name, ko sem poročal, da je zahteval odstranitev navijača. Kasneje sva korektno sodelovala. Pojasnil sem mu, da opravljam svoj poklic. Poskušam biti pošten in natančen. Dogodke postavljam v kontekst. Nimam osebne zamere. Verjamem, da je nima niti on, čeprav je bil nekajkrat nezadovoljen z mojimi vprašanji.
Nas lahko “popeljete” na tekmo Dallas–Lakers? Kako močan je bil čustveni naboj?
Pred šestimi leti se je v Dallasu upokojil Dirk Nowitzki. No, takrat je bilo nemogoče meriti čustva. Ta tekma je bila zelo podobna. Vzdušje bi opisal kot mešanico praznovanja Dončićevih sedmih let v Dallasu in žalovanja ob zavedanju, da je zgodba končana. Verjetno ste tudi sami videli, kako čustveno se je odzval Luka.
Kakšen je bil utrip na preostalih tekmah po Dončićevem slovesu? Je duh Luke Dončića še prisoten?
Tribune so pogosto bolj prazne. Jasno, izjema je bila tekma proti LA Lakers – edina, ki je bila razprodana. Na preostalih tekmah pogosto opazujem navijače v dresih s številko 77. Nekateri so iz Dallasovega obdobja, drugi iz LA Lakers, pa tudi kakšen reprezentančni se najde.

Omenili ste slovensko reprezentanco. V kolikšni meri se v ZDA čuti Dončićeva strast do igranja za Slovenijo?
To je nekaj edinstvenega. Slovenski reprezentanci sem v knjigi namenil zajetno poglavje. Zakaj? Ker prav igranje za reprezentanco razkriva, kako strasten in predan košarkar je Luka Dončić. Pri zvezdnikih iz lige NBA to še zdaleč ni pravilo. Tudi za mnoge Evropejce igranje za reprezentanco ni samoumevno. Luka? Še lani je po finalu, vidno izčrpan, prišel in zaigral v olimpijskih kvalifikacijah. Vem tudi, da bi lahko pred leti igral za Španijo, a ta možnost zanj ni nikoli zares obstajala. Njegov dober prijatelj Willy Hernangomez mi je povedal, da Luka v številnih skupnih popoldnevih ali večerih te teme nikoli ni odprl. Vedno je bila v njegovih mislih le Slovenija. Njegova zvestoba je izjemna. In na podoben način je nato gradil zvestobo do Dallasa. Prav zaradi tega se mi zdi smešen pomislek Nica Harrisona o tem, ali bi bil Luka pripravljen podaljšati novo pogodbo.
Menite, da je Dončić po prvem šoku zdaj še bolj izrazito željan dokazovanja?
Iskreno, Dončiću se ni treba dokazovati. Lani je v velikem slogu popeljal Dallas v finale in dominiral v skoraj vseh statističnih kazalcih. Je lahko še boljši? Da. A ne potrebuje razloga za dokazovanje. Vsekakor pa bo imel dovolj priložnosti, da osvoji tisto, kar si najbolj želi. Pričakujem, da bo v Los Angelesu igral še dolgo. In da bo večkratni prvak.
Vroče dogajanje sovpada z izidom vaše knjige. Ko ste jo pisali, ste imeli verjetno v mislih drugačno sliko.
Knjiga govori o pritisku na klub, kako zgraditi okolje okoli Dončića. Ironično je, da jim je to uspelo, nato pa so ga zamenjali. Knjiga je bila že končana, dodal sem le zadnje poglavje. To je vse.
Luka pri nastajanju knjige ni sodeloval, kajne?
Luka je seveda del zgodbe. Tudi z izjavami. Njegovemu štabu sem sicer predlagal, da bi sodeloval. Ne, nisva imela poglobljenega pogovora. Luka pač ni človek, ki bi užival v delu z novinarji. A spremljal sem ga toliko let, da sem si ustvaril sliko o njem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje