Drugačen pogled na odprto rano: Kolajne si nismo zaslužili

Slovenske sanje o novi kolajni so se na EuroBasketu 2022 razblinile po četrtfinalnem porazu proti Poljski. Foto: Fiba

Ob skorajšnjem slovesu od Turčije Jaka Blažič že pogleduje proti reprezentančnemu poletju. A še pred začetkom priprav na svetovno prvenstvo je odkrito spregovoril o EuroBasketu 2022.

“To je bila najtežja odločitev v moji karieri,” nam je dejal pred letom, ko je zapuščal Cedevito Olimpijo in okrepil Bahcesehir. A turška zgodba se je za Jako Blažiča sprevrgla v nočno moro. Hude zdravstvene težave, mukotrpno vračanje, skromna vloga … V kratkem naj bi to poglavje tudi uradno zaprl. O klubski prihodnosti je nekdanji član Triglava, Slovana, Olimpije, Crvene zvezde, Baskonie, Andorre in Barcelone zelo redkobeseden. Bolj zgovoren je bil o reprezentančnih temah. Pri tem pa njegov pogled ni bil usmerjen le proti svetovnemu prvenstvu, temveč se je še enkrat ozrl na EuroBasket. Pri tem ni skoparil s samokritiko.

Ponesrečena sezona bo kar pravi izraz, mar ne?

Vsekakor. Tega ne skrivam. Veseli me le dejstvo, da sem se po vseh težavah motivacijsko znova dvignil. Košarkarsko sem se vrnil v življenje.

Kaj se je pravzaprav dogajalo?

Po reprezentančni akciji sem deset dni povsem normalno treniral. Nato pa sem staknil resno poškodbo hrbta. Kar dva meseca in pol sem bil prisiljen počivati. Večinoma sem kar ležal. Ko se je stanje izboljšalo, sem se na igrišče vrnil brez prave bazične priprave. Fizično nisem bil na ustrezni ravni. Po drugi strani so trenerji pogledali v drugo smer. Začeli so se zanašati na druge igralce. Pripeljali so me kot košarkarja z vodilno vlogo, a se je obrnilo drugače. Poskušal sem se dokazovati. Najprej sebi, nato trenerjem. Ni steklo. Vse do konca sezone. Če potegnem črto, seveda ne morem biti zadovoljen. Po drugi strani pa sem znova zdrav in motiviran. Če sem iskren, v zadnji sezoni pri Cedeviti Olimpiji nisem več čutil take želje po treningih. Zdaj se je ta motivacija vrnila. Veselim se vsakega treninga. Komaj čakam, da se začne reprezentančno dogajanje. Znova se želim dokazovati.

Med sezono so se pojavili namigi o morebitni selitvi v Neapelj. So imeli realno osnovo?

Da. A izkazalo se je, da ta posel zame ne bi bil finančno ugoden. Na koncu sem se odločil, da ostanem. Obenem sem spoznal, da se položaj v klubu ne bo spremenil, zato sem se osredotočil na sebe. Pravzaprav sem se začel marca pripravljati na novo sezono.

Jaka Blažič. Foto: Aleš Fevžer — Foto: Aleš Fevžer

Kako pomembna je bila družinska opora?

Morda kar ključna. Družina me je ohranjala na nogah. Igral sem v drugačnem okolju, z drugačno kulturo. Prav veliko se s soigralci nisem družil. Kot bi vsi hodili v službo in domov.

Danes ste z zdravstvenim stanjem in telesno kondicijo zadovoljni?

Da, da. “Fit” sem. Saniral sem vse poškodbe. Vlekle so se še iz lanske sezone in me spremljale tudi v reprezentančnem poletju. V Istanbulu se je nato vse podrlo. Ponavljam, najbolj pomembno je, da sem zdaj povsem zdrav.

Uradno turška zgodba še ni končana.

Lansko leto sem podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja. Klub mora svojo odločitev sporočiti do 30. junija. Najverjetneje bom po tem datumu znova prost igralec.

Kako realna je vrnitev v Cedevito Olimpijo?

Verjamem, da lahko igram še nekaj let. Znova čutim željo. Kje bom igral, ne vem. Cedevita Olimpija je ena od možnosti. Seveda, če bo obstajal klubski interes. Vem za spremembe v klubu, za novega trenerja, novo vizijo in triletni delovni cikel. Trenutno težko povem kaj več. Zame bo najbolj pomembno, da najdem pravo okolje, v katerem se bom dobro počutil in znova užival v košarki. Morda bo to res Olimpijo. Nikoli se ne ve.

Še pred tem pa boste znova oblekli reprezentančni dres. Obeti niso najboljši. Edo Murić je poškodovan, Goran Dragić je potrdil reprezentančno upokojitev, za mnogimi igralci je slaba klubska sezona …

Edo je kapetan in zelo pomemben član reprezentance, ne le na parketu. Bil je povezovalec. Žal mi je, da se mu je pripetila poškodba kolena. Pogrešali ga bomo. Kar se vseh ostalih tiče, pa je jasno, da bomo morali prevzeti odgovornost in garati. Veseli, da sta reprezentančno akcijo potrdila Luka Dončić in Vlatko Čančar, ki bosta nosilca. Pomembno je, da vsak posameznik sprejme dodeljeno vlogo. Le tako bomo lahko popravili slabih vtis iz Berlina.

Kako danes gledate na EuroBasket 2022?

Odkrito, lani si na EuroBasketu nismo zaslužili kolajne. V mislih imam več poletnih okoliščin. K treningom nismo pristopili, kot bi morali. Poraz proti Poljski je deloma tudi rezultat tega. A to je bila svojevrstna streznitev. Vemo, kaj moramo storiti letos, da bomo po koncu svetovnega prvenstva v klube odhajali brez kančka slabe vesti.

Lahko malce razgradite misel o spremljevalnih okoliščinah?

Ko prideš v reprezentanco, moraš vse ostalo potisniti na stran. Sliši se kruto, a takrat ni prostora za družino, prijatelje … Na tej točki nismo dali svojega maksimuma. Želja ni bila sporna. Tudi dela nam ne more nihče očitati. Manjkala pa je povsem stoodstotna osredotočenost in sledenje skupnemu cilju. Nismo ustvarili pravega reprezentančnega mehurčka. Leta 2017 smo ga. Lani ne.

Gre zgolj za vaše misli? Ali pa ste se o tem odkrito pogovarjali tudi z ostalimi reprezentanti?

Vsak pri sebi ve, da bi lahko dal lani za našo reprezentanco več. Od prvega do zadnjega. Glede tega smo na isti valovni dolžini.

Luka Dončić bo znova središčna figura.

Njegove besede o tem, da bo vedno na voljo reprezentanci, ko mu bo zdravje to dopuščalo, so iskrene. To je dokazal lani, to bo dokazal letos. Kolikor slišim, marljivo trenira. Telesno je dobro pripravljen. Predvidevam, da bo po rezultatsko manj uspešni sezoni v Dallasu dodatno motiviran. Verjamem, da lahko z njim posežemo po rezultatih, ki ga bodo zadovoljili.

Dokončen umik pa je naznanil Goran Dragić. V kakšnem spominu vam bo ostal?

Prvič sem z njim zaigral leta 2012. On je bil nato vodja reprezentance in vzor vsem nam. Od njega sem se veliko naučil. V zlatih letih je bil eden najboljših košarkarjev. A pomemben je bil tudi človeški vidik. Kdor je to želel, se je lahko od njega veliko naučil.

Kaj vse vas čaka do reprezentančnega zbora?

Že kar nekaj časa treniram. Prihodnji teden si bom privoščil teden dni morskega oddiha. Nato pa znova treningi. Na zbor želim dobro pripravljen.