Kaj je v Zagrebu ostalo od Cedevite?

Košarka 11. Mar 20226:00 > 9:20 0 komentarjev
Rok Radović se kot posojeni košarkar Cedevite Olimpje kali v Zagrebu. Foto: Cedevita Junior

Če Gašper Okorn ne bi prerodil Cibone, bi bila Cedevita aktualni pokalni prvak tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. In kakšna je resnična vez med Cedevito Junior v Zagrebu in Cedevito Olimpijo v Ljubljani? Odgovore smo iskali v prestolnicah sosednjih držav.

Zdaj že kar krepko oddaljenega 30. 5. 2019 je Cibona v finalu hrvaškega prvenstva v mali dvorani Doma športov premagala Cedevito. Po zadnji tekmi sezone je le malokdo govoril o tekmovalnem razpletu. Po dotrajani dvorani se je namreč že razširil jasen in senzacionalen namig o tem, da se Cedevita seli v Ljubljano. Skupaj s kapitalom, vodstveno strukturo, delom igralskega in trenerskega kadra ter tekmovalnima licencama za ligo ABA in EuroCup.

Dober mesec pozneje je tudi uradno nastala Cedevita Olimpija, ki je ljubljansko košarko rešila životarjenja, sezone brez Evrope in celo lige ABA. Kaj pa je od kluba, ki je pred tem osvojil pet naslovov hrvaškega prvaka, sedem pokalnih lovorik in šestkrat zapored zaigral v polfinalu lige ABA, ostalo v Zagrebu?

Po Cedeviti je na Hrvaškem (p)ostala – Cedevita. Natančneje, Cedevita Junior. Trenutni hrvaški pokalni podprvak (v finalu je bila v tesni končnici boljša Cibona z Gašperjem Okornom), klub iz zgornjega dela prvenstvene lestvice in predvsem košarkarsko okolje z zavidljivimi trenažnimi pogoji in široko bazo mladih košarkarjev.

V zagrebški Cedeviti so še posebej ponosni na sodoben trenažni center “Dom košarke”. Foto: Cedevita Junior

Več kot ”reševanje otrok”

Nastanek Cedevite Junior je bil logičen ukrep ob ljubljansko-zagrebški združitvi. Z njim so v Zagrebu ”rešili” vse mlajše starostne kategorije in igralsko piramido, ki je segala do več kot 20 košarkarskih šol. A ni ostalo le pri tem.

V klubu so hitro oblikovali tudi članski pogon. Da bi se izognili plezanju s popolnega tekmovalnega dna, se je Cedevita Junior združil z drugoligaškim klubom Agrodalm. Sledil je preboj v prvoligaško druščino, kjer mladeniči pod vodstvom trenerja Damirja Mulaomerovića težave povzročajo tudi Ciboni, Splitu in Zadru.

Marino Baždarić. Foto: MaPa

”Na začetku te nove poti ni bilo lahko. V mestu je vladal dvom, med starši otrok celo panika. Bo klub ostajal ali ne? A ko smo se konsolidirali, smo hitro začel delati na visoki ravni,” pripoveduje Marino Baždarič, nekdanji košarkar tako Olimpije kot Cedevite, nato športni direktor v zagrebškem klubu in zdaj vodja mladinskega pogona.

”Najbolj pomembno je, da smo zadržali vse igralce v mlajših kategorijah. Nimamo pritiska rezultata in lahko mirno delamo. Imamo najbolj številčno košarkarsko šolo na Hrvaškem. Ta vključuje kar 20 košarkarskih šol, v katerih je več kot 500 otrok. V klubu pa imamo po dve selekciji v vsaki starostni kategoriji. Skozi množičnost gradimo tudi kakovost,” nas je v klubski ustroj v tekoči slovenščini, ki ni le posledica štirih sezon v Tivoliju, temveč predvsem žene iz Ljubljane, popeljal Baždarić.

Močna vez z Ljubljano

Klub v Zagrebu nima uradne pravne povezave s klubom v Ljubljani. Vseeno pa skupni imenovalec še zdaleč ni le isti generalni pokrovitelj. ”Cedevita Junior je samostojen klub, je pa res, da športni razvoj koordiniramo s skupnimi močmi,” pravi direktor Cedevita Olimpije Davor Užbinec, ki je pred tem deloval v Zagrebu.

Njegovim besedam je prikimal tudi Baždarić. ”To sta dva kluba, ki delujeta v različnih državah. A jasno je, da naravna pot mladega košarkarja Cedevite junior, ki opozori nase, nato v Evropo vodi preko Ljubljane,” pravi nekdanji hrvaški reprezentant.

Podobno razmišlja tudi trener Mulaomerović. ”Moja naloga je, da promoviram mlade igralce. Ob tem se vsi skupaj trudimo tudi za rezultatsko uspešnost. Menim, da smo prava osvežitev za hrvaški košarkarski prostor. Igramo lepo in dobro košarko. Na površje smo potisnili nekaj mladih fantov. Tudi z mislijo, da se kdo izmed njih prebije na dovolj visoko raven za prestop v Cedevito Olimpijo,” pravi hrvaški selektor na klopi Cedevite Junior.

Kdaj, kdo …

Leta 1991 je bil ustanovljen KK Botinec, ki se je 11 let pozneje prebil v prvo hrvaško ligo. Leta 2005 glavni pokrovitelj postane Atlantic Grupa, klub se preimenuje v KK Cedevita. Leta 2019 se članski pogon z mednarodnimi licencami preseli v Ljubljano in združi z Olimpijo. V Zagrebu ostane košarkarska akademija Cedevita Junior. Obenem v klubu oblikujejo člansko ekipo, ki se po združitvi s KK Agrodalm preseli v drugo hrvaško ligo.

V Ljubljani si kakšno okrepitev obetajo tudi iz Zagreba. Foto: Aleš Fevžer

Najprej razvoj

Klub v Zagrebu je torej primarna baza za mlade hrvaške košarkarje, ki s pridom izkoriščajo izjemne pogoje v tako imenovanem Domu košarke. ”Bazo igralcev želimo še razširiti, tudi v sodelovanji med klubi, tako v Ljubljani kot v Zagrebu. Največji izziv v Zagrebu vsekakor predstavlja dejstvo, da Cedevita Junior igra na Hrvaškem, kjer ne moremo imeti večjega števila slovenskih igralcev. Imamo pa v Cedeviti Junior posojena dva, Mateja Bošnjaka in Roka Radovića, in zagotovo je naša želja, da igrata čim več,” o mostu med Ljubljano in Zagrebom razmišlja Davor Užbinec.

Tudi njega je rezultatska uspešnost Cedevite Junior presenetila. ”Prvotni cilj je bil boj za obstanek v ligi. Kmalu pa smo to korigirali, saj smo se začeli boriti za vrh lestvice. Tudi preboj v finale pokalnega tekmovanja in boj za zmago do zadnjega sta nas več kot navdušila. Srečni in ponosni smo, saj se mladi košarkarji v hrvaških tekmovanjih borijo za najvišja mesta. Gre za veliko stvar, a ne želimo, da se zdaj govori o lovorikah. Če se bo ponudila priložnost, jo velja izkoristiti, a primarni cilj je še vedno razvoj igralcev,” dodaja Užbinec.

Pogled iz Cibone

Na drugem koncu mesta medtem uspešno zgodbo gradi slovenski strokovnjak Gašper Okorn. In kako trener Cibone glede na nova razmerja moči v Zagrebu?

Gašper Okorn. Foto: MaPa

”Zagrebška Cedevita je bila na Hrvaškem dominantna. Morda z enim ali dvema spodrsljajema v desetletju. Ob odhodu v Ljubljano je tukaj nastala velika luknja. To je v prvi vrsti izkoristil Zadar. Svoj prostor zdaj iščeta tudi Split in Cibona. A Cedevita v mestu ni pustila le svoje košarkarske akademije, temveč tudi člansko ekipo, ki je povsem profesionalna. Pogoji, s katerimi razpolaga klub, so nadstandardni. Emil Tedeschi si je tukaj pustil nekaj prostora,” razmišlja Okorn.

Zelo jasno je tudi njegovo stališče o tem, da je v Ljubljano prinesla Cedevita. ”Ogromno. Malo je poslovnežev, ki toliko vlagajo v šport. Olimpijo je Tedeschi postavil na višjo raven. Tudi če nekega dne odide, bo Olimpija klub brez dolgov. On za seboj ne bo puščal repov. Ljubljana mora to sprejeti in izkoristiti,” še dodaja nekdanji trener Olimpije in zdaj tekmec tako Cedevite Junior kot tudi Cedevite Olimpije.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!