Dallas Mavericks so bili v preteklih tednih že tarča precejšnih kritik, čeprav so v sezono startali s pozitivnim izkupičkom zmag in porazov ter so trenutno na visokem tretjem mestu lestvice zahodne konference. A igra vsekakor ni navdušujoča, medtem ko ekipa že nekaj let stagnira, zato so dvomi o šampionskih težnjah upravičeni. Kaj lahko storijo Telički, da bi postali resni konkurenti za naslov?

“Zanima me, kaj bo Dallas pokazal danes. Ker glede na to, kako so sestavljeni, bodo morali narediti kakšno menjavo. A najprej moram počakati, da prejmejo lekcijo, ki bo to potrdila,” je legendarni Charles Barkley dejal pred tekmo Mavericksov proti Miamiju.

Jason Kidd: Luka tega ne bo zmogel

Košarka

3. Nov 2021 0

Košarka

3. Nov 2021 0

Dončičev rekord sezone ni bil dovolj za Miami

Košarka

3. Nov 2021 1

Košarka

3. Nov 2021 1

Dvoboj je potrdil vse skrbi in vnovič pokazal, da Dallasu do ekipe, ki se bo sposobna boriti za sam vrh, manjka še precej. V dosedanji sezoni so na osmih tekmah resda slavili petkrat, a ob precej ugodnem razporedu. Vsi trije porazi so prišli na vseh treh obračunih proti klubom, ki merijo višje – Miamiju (110:125), Denverju (75:106) in Atlanti (87:113).

Glavne težave Mavsov ostajajo nerešene. Manjka dodaten kreator, kvalitetno krilo in sposoben center, ki bo končno odpravil težave pri pobiranju odbitih žog in bolje sodeloval v tako težko branljivem ‘pick and rollu’ z Luko Dončićem.

Katastrofalen met

Vse le ni tako črno. Dallas se je s praktično enakim okostjem moštva dvakrat zapored uvrstil v končnico in obakrat tesno izpadel proti izjemno močnim Los Angeles Clippers. Prvič s 7. in drugič s 5. mesta zahodne konference. Glavna prednost pod trenerjem Rickom Carlislom je bila navdušujoč napad. Trenutna učinkovitost je daleč pod nivojem iz prejšnjih dveh sezon, za kar je v veliki meri kriv strm padec odstotka meta. Met iz igre je od lani strmoglavil s 47 na 41,2 odstotka, za tri točke s 36,2 na 30,7 in prosti meti s 77,8 na 70,5 odstotka.

“Na tekmo vržemo 40 trojk, kar nas uvršča na tretje mesto lige, veliko jih mečemo, priigramo si povsem odprte mete, a jih ne zadevamo. Toda kakovost teh pripravljenih metov je bila visoka,” je dejal Jason Kidd po zadnjem dvoboju.

Kidd ima prav, pritrjuje mu tudi podatek, da je približno petina trojk Dallasa nebranjenih, a jih zadenejo le 26,9 odstotka, dovolj za skromno 26. mesto. Prej kot slej se bodo strelci pobrali, potem bo tudi napad deloval bolje.

Vendar prave razpoke se razkrijejo v končnici, ko se rotacije zmanjšajo in prilagajajo na nasprotnike. Minulo sezono se je pokazalo, kako zelo Dallasu manjka vsaj še en kvaliteten košarkar, ki bi razbremenil Dončića. Dovolj zgovoren je že podatek, da so Telički na sedmih tekmah serije proti Los Angeles Clippers, ki so jo izgubili s 3:4, v 284 minutah, kolikor jih je na parketu preživel Luka, dosegli sedem točk več od tekmeca. V le 52 minutah, kolikor jih je presedel na klopi, pa boj izgubili za 43.

Dončić sprožil pospešitev prenove

Pri preučevanju Teksačanov bi lahko analizo razdelili na tri dele. Kakšna je dosedanja rast in napredek moštva, upoštevajoč lasten razvoj košarkarjev kot tudi kadrovanje. Kakšne karte ima v rokah športni direktor Nico Harrison v iskanju naslednjih potez. In kakšna je časovnica Dallasa – glede na starost igralcev in njihove pogodbe.

Brez dvoma se je v Dallasu vse obrnilo na glavo kmalu potem, ko so na naboru leta 2018 izbrali Luko Dončića. Ni trajalo dolgo, da je vodstvena garnitura uvidela, kakšno žezlo ima v rokah. Slovenski zvezdnik je v le nekaj mesecih spremenil usmeritev franšize in klub prebudil iz spanja.

Že v prvi Dončićevi sezoni so skoraj celotno moštvo povsem prevetrili in ga pričeli prilagajati čudežnemu dečku. Luka velja za generacijskega košarkarja, ki se ne pojavi vsako leto in okoli katerega lahko gradiš šampionsko ekipo. Takšne x-faktorje lahko v celotni ligi NBA preštejemo morda na prste dveh rok.

A nihče ne more naslova osvojiti sam. Ni zmogel Michael Jordan, niti LeBron James ali kdorkoli drug pred in za njima. Tega se dobro zavedajo tudi v Dallasu. Druga violina oziroma drugi del zmagovitega mozaika naj bi postal Kristaps Porzingis, a vse bolj se zdi, da lahko pogumno menjavo, ki so jo pred tremi leti hvalili praktično vsi strokovnjaki, danes označimo za neuspešno in glavno utež pri iskanju nadaljnjih izboljšav moštva.

Rast in napredek

Če pogledamo ekipo, ki je sklenila sezono 2018/19, torej prvo Dončićevo čez lužo, se do danes ni bistveno spremenilo. Trenutno je v kadru še vedno osem košarkarjev, od tega jih je sedem pomembnih članov rotacije.

Dallas Mavericks v sezoni 2021/22

(v oklepaju je povprečna minutaža na tekmo v letošnji sezoni)

Člani Dallas Mavericks, ki so bili del moštva že konec sezone 2018/19:
Luka Dončić (34,5)
Dorian Finney-Smith (31,8)
Tim Hardaway Jr. (31,3)
Jalen Brunson (27,5)
Kristaps Porzingis (26)
Dwight Powell (24,4)
Maxi Kleber (18,8)
Trey Burke (9,7)

Košarkarji, ki so se pridružili od poletja 2019 do danes:
Reggie Bullock (19,5)
Frank Ntilikina (13,7)
Sterling Brown (12,2)
Willie Cauley-Stein (11,4)
Boban Marjanović (7,3)
Josh Green (6,8)
Moses Brown (3,8)

Če košarkarje razvrstimo po povprečni minutaži na tekmo v letošnji sezoni, ugotovimo, da je med prvo osmerico le eno novo ime – Reggie Bullock. Ostali prišleki ne dosegajo 14 minut na tekmo, kolikor je do tega trenutka od Kidda priložnosti za igro prejemal Frank Ntilikina.

Brez kančka dvoma lahko trdimo, da so vsi novi obrazi, če primerjamo Dončićevo prvo in četrto sezono v ligi NBA, brez pravega vpliva na rezultate na parketu. Sterling Brown, Willie Cauley-Stein, Boban Marjanović, Josh Green in Moses Brown so košarkarji, ki v končnici najverjetneje niti ne bi bili del rotacije.

Prav tako z izjemo Dončića in Jalena Brunsona nihče od “originalne osmerice” ni bistveno napredoval, čeprav gre za košarkarje, od katerih ni nihče starejši od 30 let. Dwight Powell in Porzingis sta zaradi poškodb skozi leta izgubljala na veljavi. Dorian Finney-Smith, Maxi Kleber in Tim Hardaway pa so po učinku primerljivi prejšnjim sezonam.

Kadrovanje Dallasa lahko tako v treh letih ocenimo kot neuspešno, saj obstoječemu moštvu niso uspeli dodati košarkarjev, ki bi pozitivno vplivali na uspeh v končnici.

Zadnji dve sezoni je bilo kadrovanje prilagojeno tudi pripravljanju na letošnje poletje, da bi ustvarili dovolj prostora v proračunu pod omejitvijo plač, kar bi omogočalo podpis košarkarja na maksimalno pogodbo. A sanje o Giannisu Antetokounmpu, Rudyju Gobertu, Kylu Lowryju … so hitro zbledele, ko so vsi po vrsti podaljševali pogodbe oziroma podpisovali drugje. S tem so se zaprla velika vrata za okrepitev. Zakaj je temu tako, bo razdelano v nadaljevanju.

Dallas je tako še vedno precej oddaljen od kadra, ki bi imel dovolj orožij, da bi se spogledoval z igranjem v končnici vse do junija, ko se igra finale lige NBA.

Kakšne možnosti ima športni direktor?

Tako, ko je govora o podpisovanju prostih košarkarjev, kot tudi iskanju menjav z drugimi klubi, ima Nico Harrison trenutno precej zvezane roke. Prihodnje leto v veljavo vstopi Dončićeva maksimalna pogodba, ki bo skupaj z drago pogodbo Porzingisa zavzela približno 60 odstotkov t.i. salary capa.

Ko prištejemo še pogodbe Hardawaya, Powella in Bullocka, že pridemo do omejite, ki naj bi prihodnjo sezono znašala nekje okoli 119 milijonov dolarjev. Na kratko to pomeni, da Dallas ne bo imel možnosti podpisovanja dragih oziroma tistih najboljših prostih košarkarjev. Zato je letošnje poletje zamujena priložnost.

Plačna struktura Dallas Mavericks po sezonah:

Če bi želeli sprostiti dovolj prostora znotraj omejitve plač, bi morali oskubiti praktično celotno moštvo ali najti snubca za 221-centimetrov visokega Latvijca, čigar pogodba ima trenutno negativno vrednost. Harrison bo moral biti zelo iznajdljiv, da bo Dallasu zagotovil več manevrskega prostora.

Kaj mamljivega je v Dallasu, kar bi zanimalo druge klube? Zagotovo so vedno zanimivi izbori v prvem krogu nabora. Mavsi še vedno niso poplačali vseh dolgov do New Yorka, od koder sta februarja 2019 prišla Porzingis in Hardaway. Dolgujejo jim še izbor v prvem krogu leta 2023.

A tukaj se pojavi še ena ovira, t.i. Stepienovo pravilo, ki pravi, da klub v menjavi ne sme izgubiti izbora v prvem krogu nabora v dveh zaporednih letih, razen če v zameno izbori tudi prejme. Torej tudi svojega izbora v letih 2022 in 2024 ne morejo uporabiti, to bi lahko storili šele med samim naborom tako, da bi sami izvedli izbor košarkarja in njegove pravice nato poslali v drugo ekipo. Če bi trenutno želeli menjati izbor v 1. krogu nabora leta 2022, bi morali prejeti drugega, prav tako v 1. krogu leta 2022.

Od košarkarjev, če seveda izvzamemo Dončića, ima trenutno verjetno največjo vrednost Brunson, ki je letos storil velik korak naprej in je trenutno drugi najboljši član Teličkov. A tudi tukaj obstaja težava. S koncem sezone se mu namreč izteče pogodba, nato bo prost košarkar. Moštvo, ki bi ga torej ulovilo v menjavi, ne bi imelo zagotovila, da bo z njim tudi v sezoni 2022/23, kar otežuje morebitna pogajanja.

Ostali člani, ki bi morda lahko zanimali druge franšize, so še Finney-Smith, Kleber in Hardaway, a tudi njihova vrednost ni prav visoka. Dallas je torej v nezavidljivem položaju in bo zelo težko bistveno okrepil ekipo.

Vse bi se najverjetneje moralo začeti z menjavo Porzingisa, a znova smo pri težavi, da zanj ni zanimanja in bi morali biti Teksačani tisti, ki bi v posel dodali še kakšnega košarkarja ali izbor na naboru, da bi ga sploh uspeli vključiti v menjavo. Pogodbo ima namreč vse do konca sezone 2023/24, na leto pa zasluži krepko čez 30 milijonov dolarjev. Zaradi neučinkovitosti, številnih poškodb, tudi letos je že izpustil več kot polovico tekem, in visoke pogodbe je zato njegova vrednost na trgu trenutno močno na negativni strani.

Prehitevanje dogodkov?

Posledično pridemo do tretje točke – Luka Dončić šteje komaj 22 let. Dallas je bil nekoliko neučakan že v njegovi prvi sezoni in se pognal v iskanje drugega zvezdnika, ki bi ga postavili ob bok Slovencu. Izbrali so takrat poškodovanega Porzingisa, ki si je v New Yorku strgal vezi v kolenu. Verjeli so, da bo poškodbo saniral in postal del šampionske ekipe, a tvegana poteza se je pokazala za preuranjeno.

Kljub temu je čas na njihovi strani, pritisk na Luko pa najverjetneje neupravičeno visok. Od njega se zahteva zmage v končnici. A ne le, da nima prave pomoči, kar se je najbolj nazorno pokazalo prav na letošnjih dvobojih z LA Clippers, temveč je za košarkarja, ki naj bi ekipo popeljal do naslova, tudi izjemno mlad.

Michael Jordan je štel 28 let, ko je s Chicagom osvojil prvi prstan. Čeprav je za enega najboljših košarkarjev lige veljal že prej, prvi naziv MVP je nenazadnje osvojil pri 25 letih, je šel do konca šele, ko je dozorel in imel ob sebi igralce kova Scottie Pippen in Horace Grant.

Enako velja za LeBrona Jamesa, ki je bil le leto mlajši od Jordana ob prvem naslovu, ko je združil moči z zvezdnikoma Dwyanom Wadom in Chrisom Boshem v Miamiju, da je prvič okusil slast slavja.

Če pogledamo le v lansko sezono, ko je lovoriko osvojil Milwaukee, je bila to že osma sezona Giannisa Antetokounmpa, preden se je prvič usedel na NBA prestol. Tudi on je imel precej pomoči v Jruju Holidayju, Khrisu Middletonu in Brooku Lopezu.

Najmlajši MVP finala najmočnejše lige na svetu v zgodovini je legendarni Magic Johnson, ki je z Los Angeles Lakers leta 1980 naslov osvojil v svoji prvi sezoni in bil takoj izbran za najkoristnejšega igralca. Štel je komaj 20 let, a bil del zvezdniškega moštva skupaj z legendarnim Kareemom Abdulom-Jabbarjem, najboljšim strelcem v zgodovini lige.

Najbolj se mu je približal Kawhi Leonard, ki je leta 2014 naslov osvojil pri 22 letih, kolikor jih trenutno šteje Dončić. Koga je imel v San Antoniu ob sebi Leonard? Tri velikane košarke – Tima Duncana, Tonyja Parkerja in Manuja Ginobilija.

Potrpežljivost je lepa čednost

Pod črto lahko na prvo mesto po pomembnosti postavimo potrpežljivost. Dallas ima z Dončićem brez dvoma čas na svoji strani. Prvi poizkus, ko so zastavili lep del prihodnosti za Porzingisa, se jim je izjalovil. A to zagotovo ni bila zadnja priložnost.

Morda Dallas uspe najti kupca za Latvijca in tako sprosti prostor. Prihodnje poletje bosta na trgu Bradley Beal in Zach LaVine, ki sta prototip košarkarja, ki manjka Dallasu. Izjemna strelca, ki lahko prevzameta vajeti igre takrat, ko je Luka na klopi ter tako ritem igre ohranita visok. Prav tako lahko igrata skupaj z Dončićem, saj se najbolje znajdeta na položaju branilca strelca ali nizkega krila.

Nekdanji dolgoletni športni direktor Donnie Nelson se je medtem že poslovil in novo vodstvo postavil v precej nehvaležen položaj. Je bila izbira novega trenerja prava, ko so za naslednika Ricka Carlisla imenovali Jasona Kidda? Po osmih tekmah in trenutno katastrofalnem metu iz igre je težko soditi, vsekakor pa bo trajalo, preden bo Harrison razvozlal gordijski vozel, s katerim je Nelson zavezal fleksibilnost franšize.