Za mnoge skriti adut slovenske reprezentance. Aleksej Nikolić je postal standardni član prve peterke, del smiselnega sistema in unikatna opora Luki Dončiću. Posledično je bil tudi eden od junakov zmage nad Avstralijo (91:80), ki je Slovencem odprla vrata četrtfinala.
“Trenerji moramo potegniti poteze. Ena od teh je bila, da ga pomaknemo v prvo peterko. To je zadetek v polno. Za ekipo. In zanj. Okrepil si je samozavest. Igra na visoki ravni. V obrambi in napadu. S tem razbremeni Dončića. Slovenija pa postaja nevarna in raznolika,” je po zmagi nad Avstralijo pripovedoval selektor Aleksander Sekulić. Protagonist njegove izjave je bil Aleksej Nikolić, ki se je odlično znašel v vlogi člana prve peterke.
Že na predhodnih tekmah je bil pogosto prav 28-letni postojnski organizator tisti, ki je žogo prenašal v napadalno polovico. Posledično se je tako lahko peterki odprla nova priložnost, Dončić pa je čakal na sekundarno gradnjo napada. Obenem Nikolić predstavlja stalno nevarnost za met z razdalje (met za tri na SP 8:17), zdaj že kar pregovorno garaško pa je tudi njegovo delo v obrambi.
Novopečeni član Chalona, ki je lani zaigral za kar tri klube (Dinamo Sassari, Brescia in Gran Canaria), v preteklem desetletju pa še za Spars Sarajevo, Bamberg, Partizan, Treviso, Gravelines in Burgos, si je po četrti zmagi na Okinavi vzel nekaj minut tudi za Sportklub.
Za mnoge je bila zmaga presenetljiva. Za vas?
Predvsem bi dejal, da je zaslužena. Gre za zmago, ki kaže na to, da smo verjeli. Tudi na sami tekmi. Vse od začetka smo se držali dogovora. Ne glede na to, da se je nato med samo tekmo dogajalo marsikaj, smo se držali osnovnega načrta. Na koncu bi dejal, da je bila to ena velika ekipna zmaga.
Prav poudarjanje ekipe daje zmagi posebno težo. Navsezadnje to ni bila tekma, na kateri bi Luka Dončić dosegel 45 točk.
Da. Specifična tekma. Ki pa dokazuje to, da se znamo odzvati. Luka se je znašel v težavah z osebnimi napakami. Obenem tudi ni bil v ritmu, saj ga je obramba stalno podvajala. Preprosto, ostali smo morali narediti korak naprej. To je odgovornost, o kateri govorim. In pri tem smo bili zelo enotni.
Kaj pa Avstralci? Na trenutke se je zdelo, da poskušajo tudi s kakšnim udarcem pod pasom.
Da, da. Na trenutke prav gotovo. Gre za reprezentanco, ki pozna vse trike. To je tudi del izkušenj. Toda … Tudi mi smo pokazali svoje.
Že v nedeljo vas čaka Nemčija.
Zmaga proti Avstraliji je velika. A z njo se naša zgodba ne konča. Gremo naprej. En cilj je izpolnjen. Pa tudi ta le delno. Kot ste dejali, nas v nedeljo čaka nova tekma. Nekako je to naš pristop. Iz tekme v tekmo.
Nesporno dejstvo je, da je imela slovenska reprezentanca v preteklosti že bolj nadarjene, kadrovsko bolj celostne in tudi bolj izkušene zasedbe. Vseeno smo pogosto pogrešali tovrstno garaštvo.
Zame in verjetno kar za celotno sliko je najbolj pomembno, da ostajamo enotni. Ne glede na to, kaj se dogaja na igrišču, smo drug drugemu v oporo. Ne sklanjamo glav. Iščemo rešitve. V igri vedno iščemo odprtega igralca. To je tisto, kar nas krasi.
Kaj pa vaša vloga? Postali ste standardni član prve peterke, opora Dončiću, sinonim za zanesljivost v obrambi. Ste pričakovali takšen status?
Ne vem. Enostavno poskušam izkoristiti ponujeno. Vem, kakšne so moje naloge. Vem tudi, kaj so naše prednosti in slabosti. Znova pa bi se vrnil do že povedanega. Drug v drugem iščemo najboljše. Stremimo k najboljšim rešitvam.
Kaj je še udarna moč reprezentance?
Dvigujemo se. Iz tekme v tekmo smo boljši. Ugotovili pa smo, da je obramba tista, s katero se vse začne. In na koncu nagradi.
Kako daleč gre lahko Slovenija na tem svetovnem prvenstvu?
Lahko zelo daleč. A ne prehitevajo. Prvi cilj smo izpolnili. Tukaj se še ne konča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!