Luka Dončić je eden tistih redkih košarkarjev lige NBA, okoli katerih lahko zgradiš dinastijo. Tega se v Dallasu dobro zavedajo, kakor tudi dejstva, da za vsakoleten lov na naslov potrebuješ vsaj dva ali več košarkarjev najvišjega kova. Številka dve v Dallasu naj bi bil Kristaps Porzingis, a nad njegov doprinos v tej zgodbi se zgrinja vse več oblakov.

Kdo bo Robin Dallasovemu Batmanu? Oziroma, kdo bo prava druga violina ob Luki Dončiću, je vprašanje, ki si ga že dalj časa postavljajo tako v klubu kot tudi novinarji čez lužo in tisoči navijačev Mavericksov.

Prihod Porzingisa v Dallas

Dallas je po le nekaj mesecih uvidel, da je Luka košarkar, okoli katerega bodo gradili celotno prihodnost franšize. Že tekom njegove prve sezone so povsem razdrli moštvo in ga pričeli prilagajati slovenskemu organizatorju igre.

Največji in najbolj kontroverzen premik se je zgodil 31. januarja 2019, ko je Dallas iz New Yorka pripeljal Kristapsa Porzingisa. Če se danes ozremo nazaj, se še vedno zdi, da je bila to prava poteza, če gledamo zgolj na vrednost obeh strani menjave.

Dallas je poleg Porzingisa dobil še Tima Hardawaya, ki v Teksasu igra najboljšo košarko svoje kariere, in Treyja Burka, ki je po sezoni zapustil moštvo, a se lani vrnil, ter Courtneyja Leeja, ki v Dallasu ni pustil pečata. V drugo smer so potovali Dennis Smith, nekdaj velik talent, ki je zdaj v Detroitu in komaj sploh še drži mesto v ligi NBA, odsluženi DeAndre Jordan in Wesley Matthews, ki je že vrsto let prav tako daleč od svojega nekdanjega nivoja.

Poleg omenjenih košarkarjev je Dallas v New York poslal še dva izbora na naboru. Letošnjega v prvem krogu, ki bo glede na stanje lestvice malce pred koncem rednega dela sezone končal nekje okoli 20. mesta in nabor leta 2023, ki pa je zaščiten za prvih deset mest. To pomeni, če se Dallasu sezona ponesreči, obdrži izbor.

Glavno vprašanje torej ni, ali je Dallas ravnal pametno, ko se je odločil za menjavo, temveč, ali se je osredotočil na pravega košarkarja za postaviti ob Luko Dončića? Vsaj za zdaj se zdi odgovor na to vprašanje negativen. Poglejmo, zakaj.

Nestrinjanja in hladni pogledi

Če opazujemo njuno igro v napadu, vidimo, da med njima (še) ni tiste prave kemije. Med novinarji v Dallasu kroži celo šala, da na vsaki tekmi na prste ene roke štejejo njune interakcije. Latvijec je v izjavah po tekmah nekajkrat posredno že namigoval, da žoga bolje kroži, ko na parketu ni z Luko.

Da se s slovenskim superzvezdnikom ne razumeta najbolje, je pred kratkim kar neposredno povedal tudi lastnik moštva Mark Cuban: “Na parketu je vse v redu, a ne morem reči, da ni bilo kakšnih nestrinjanj, ker obstajajo.”

Njun odnos je primerjal s tistim med Dirkom Novitzkim in Jasonom Terryjem, članoma šampionske ekipe iz leta 2011: “Prav tako sprva nista bila najboljša prijatelja, a sta se s časom privadila eden na drugega in to postala. Gre za proces mladih fantov. Dolgo, res dolgo je trajalo, da sta se ujela. Porzingis in Luka se razumeta, a sta različna in si želita različnih stvari.”

A pogosto se zdi, da je Porzingis ob Dončićevem dominiranju posesti žoge obsojen na stanje v kotu igrišča. Njegova govorica telesa je zgovorna sama po sebi. Velikokrat, ko se v napadu ne dotakne žoge, opazimo nezadovoljstvo. Vroča je bila tudi razprava sredi aprila, ko se Porzingis ni veselil z ekipo, ko je Luka zadel noro trojko za zmago v Memphisu.

Hladen odziv Porzingisa na zmagoviti koš Dončića

“Poskušava igrati skupaj, si pomagati. Pod črto smo tukaj, da zmagujemo,” je 8. aprila po zmagi proti Milwaukeeju na neprijetno vprašanje glede njune kemije kratko odgovoril Kristaps.

V “mehurčku” pokazal česa je sposoben

Pick and roll: Napadalna akcija, pri kateri košarkar svojemu soigralcu, ki ima posest žoge, postavi blok in nato steče pod obroč, da bi prejel podajo. Ali ostane daleč od obroča in se odkrije za met – pick and pop.

Luka je v dosedanji karieri najbolje igral s košarkarji, ki so dobri v “pick and roll” igri in mu s postavljanjem blokov odpirajo prostor. Prav to je ena od slabosti Porzingisa. Čeprav v višino meri kar 221 centimetrov, je zaradi visokega težišča pri tem pogosto manj uspešen od nižji centrov. Prav tako mu nekateri očitajo izogibanje kontaktu, kar ni lastnost, ki bi si jo želeli od košarkarja, ki naj bi ekipo vodil tudi na obrambni strani parketa.

Vse to je delno tudi posledica številnih poškodb. V Dallas je prišel s strgano kolensko vezjo, zaradi katere je izpustil celotno sezono 2018/19. Brez košarke je bil kar 20 mesecev. Po prihodu v Dallas so se težave nadaljevale, izpustil je že 80 tekem od skupno 180, kar je več kot 44 odstotkov.

Najboljšo košarko v dresu Mavericksov je prikazal minulo poletje, ko je Dallas izvrstno igral v “mehurčku”, sploh v prvem krogu končnice proti favoriziranim Los Angeles Clippers. A zgodilo se je tisto, česar se v Mavsih najbolj bojijo. Porzingis je igral svojo najboljšo košarko kariere, a si nato strgal meniskus in potreboval operacijo.

Prav v mehurčku v Orlandu, s katerim so v ligi NBA zaključili lansko sezono, je bil Porzingis izvrsten in pokazal, česa je sposoben, ko je zdrav in v formi. Dosegal je 28,2 točke, 9,2 skoka, 1,7 podaje in 1,3 blokade na tekmo. Vse to ob 48,8 odstotnem metu iz igre in 42,4 izza črte.

Ena najslabših obrambnih navez lige

Igra v napadu ne glede na njune težave ni prav velik problem. Nenazadnje je imel Dallas v lanski sezoni zgodovinsko najboljši napad lige NBA, z indeksom kar 116,7. Denimo Golden State Warriors so imeli v sezoni 2018/19 s Stephenom Curryjem in Kevinom Durantom indeks 115,9.

Napadalni/obrambni Indeks: meri učinkovitost napada oziroma obrambe in v izračunu upošteva dosežene točke, odstotek meta iz igre in s črte prostih metov, osebne napake, točkovno razliko do nasprotnika in še nekatere druge, bolj napredne statistične podatke.

Prava težava, ki se jo tudi precej manj omenja, je obramba Dallasa. Sploh na tej strani parketa je to sezono še najbolj razočaral Porzingis, kjer je bil v lanski sezoni dodana vrednost. Trenutno so Mavericksi šele 17. obramba lige, na 100 posesti žoge nasprotnikom dovolijo 112,6 točke.

Z izjemo Brooklyna (25.) so vse ekipe, ki sodijo med konkurente za naslov, med prvih dvanajst: 1. LA Lakers, 2. Philadelphia, 3. Utah, 6. Phoenix, 7. Miami, 8. Milwaukee, 10. LA Clippers, 12. Denver.

In kar je lahko za trenerja Ricka Carlisla najbolj zaskrbljujoče, Dallas je najslabši, ko sta na parketu skupaj Dončić in Porzingis. Brez obeh je obrambni indeks Mavericksov 101,7. Ko v igro pride Luka, skoči indeks na 110,9. Ko je na parketu z njim tudi Latvijec, na 121,8.

Skupaj na parketu tvorita obrambno navezo, ki med vsemi možnimi kombinacijami peterk sodi v spodnjih sedem odstotkov lige. Največ preglavic jima povzroča branjenje pick and rolla. Luka ima težave pri prebijanju blokov. Kristaps pri prevzemanju prodirajočega košarkarja.

Zamujanje Porzngisa pri prevzemanju v obrambi

Težave Dončića pri prebijanju obrambnih blokov

Denar je, izbire ni

Ta teden so o prihodnosti Porzingisa debatirali na priljubljeni radijski postaji 105.3 The Fan. Spraševali so se, če so Mavericksi boljši brez Latvijca: “Po sezoni morajo zanj dobiti nekaj v zameno. Mislim, da niso boljši brez njega, če bi Porzingis preprosto izginil iz ekipe, so pa boljši, če uspejo zanj v zameno dobiti drugega košarkarja. Ne verjamem, da se lahko nanj zanesejo.” To je bilo nekako mnenje, s katerim so se strinjali štirje govorci za mikrofoni.

To sezono so se pred zaprtjem tržnice že pojavljale prve govorice o njegovi zamenjavi. Porzingis ima sicer pogodbo do konca sezone 2023/24 in na leto zasluži približno 30 milijonov dolarjev. Zanj glede na predstave to sezono ne vlada prav veliko zanimanja.

Športni direktor Dallasa Donnie Nelson je med sezono storil vse, da bi imeli poleti, ko se v ligi NBA podpisuje proste košarkarje, na voljo dovolj denarja za še eno maksimalno pogodbo. A bazen košarkarjev, ki naj bi bil zgodovinsko poln, se je povsem izpraznil, potem ko so zvezdniki eden za drugim že med sezono podaljševali pogodbe.

Brez zvezdnikov ni naslovov

Tako so s trga odšli Giannis Antetokounmpo, Paul George, Rudy Gobert, Jrue Holiday in številni drugi. Edini od elite, ki bo prost, je Kawhi Leonard. A bilo bi veliko presenečenje, če ne bi podaljšal z LA Clippers.

Zakaj ekipe tako mrzlično iščejo zvezdnike najvišjega kova? Odgovor je preprost, zgodovinsko gledano brez vsaj dveh košarkarjev, ki sta redna člana tekme vseh zvezd in najboljših peterk lige, je čislano lovoriko Larry O’Brien skoraj nemogoče osvojiti.

Zadnja ekipa, ki je brez vsaj dveh zvezdnikov najvišjega kova osvojila naslov, je bil prav Dallas leta 2011. Pred njimi je to uspelo še Detroitu leta 2004, a če pogledamo vse nazaj do 80. let prejšnjega stoletja, skoraj ne najdemo več podobne ekipe.

Tudi Shaquille O’Neal je imel Kobeja Bryanta, Michael Jordan Scottieja Pippena, Hakeem Olajuwon Clyda Drexlerja,… V sezoni 2010/11 je voz Dallasa vlekel Dirk Nowitzki. Lahko podobno zgodbo spiše tudi Luka?

Kako letos igra Dallas z Dončićem in Porzingisom:
Ko igrata oba: 22 zmag – 15 porazov
Ko igra le Luka: 16-9
Ko igra le Porzingis: 2-1
Ko manjkata oba: 0-3

Dallas je tako pri kadrovanju trenutno precej omejen. Ne le zaradi izpraznjenega poletnega seznama kvalitetnih prostih košarkarjev. Dejstvo je, da ima Dallas trenutno tudi precej zvezane roke pri menjavah z drugimi moštvi in bo težko pripeljal še kakšnega zares vrhunskega košarkarja. Ne zaradi pomanjkanja denarja, temveč zaradi pomanjkanja dobrih “žetonov” za menjavo.

Dallas je namreč tudi nabor leta 2023 že poslal v drugo ekipo, po pravilih lige NBA tega ne smeš storiti v zaporednih letih, torej lahko moštvom v zameno ponudijo šele svoj nabor leta 2025 ali pozneje. Prav tako v Dallasu, z izjemo Dončića seveda, ni košarkarjev, ki bi imeli na trgu večjo vrednost.

Morda še največjo ima Jalen Brunson, ki je v ligo prišel leta 2018 skupaj z Dončićem in je letos najpomembnejši košarkar na klopi Dallasa. Drugi takšen je morda še Dorian Finney-Smith.

Dallas je pred pomembno odločitvijo. Dončić je kljub mladim letom že dokazal, da je košarkar šampionskega kova. Z Real Madridom je v vlogi prve violine moštva osvojil špansko prvenstvo in Evroligo. S slovensko reprezentanco je sedel na vrh Evrope. Če mu Porzingis ne bo sledil v nenasitni želji po zmagah in tega začel prikazovati tudi na parketu, kjer prepogosto manjka, bo moral Dallas sprejeti naslednjo veliko potezo.

Vprašanje je, koliko potrpljenja še ima lastnik franšize Mark Cuban. Kako dejansko razmišlja in ne kar deli z mediji. A nekaj je dejstvo, čas je na njegovi strani. Luka šteje šele 22 let, Porzingis 25 in redke so ekipe, ki so naslove osvajale s tako mladim Batmanom in Robinom.