Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V ZDA se ustvarja prava slovenska kolonija. V ameriški univerzitetni košarki bo v novi sezoni igralo veliko slovenskih košarkarjev. Toda kam se pravzaprav podajajo? Kaj je NCAA, kako poteka sezona in zakaj je ta pot za mlade evropske košarkarje postala tako privlačna?
Na novo realnost je ob začetku priprav slovenske reprezentance opozoril tudi selektor Aleksander Sekulić. “Pred nami so razburkane priprave, saj se srečujemo z odpovedmi, poškodbami in odhodi igralcev v ligo NCAA, kjer imamo trenutno že 23 Slovencev.”
Med Slovenci je tudi Urban Klavžar, ki je v sezoni 2024/25 z univerzo Florida Gators postal prvak lige NCAA. Letos bo ob njem igral še Domen Petrovič.
V novi sezoni bodo tako v NCAA igrali Peter Bandelj (Nevada), Lukas Bojović (Wake Forest), Robert Jurković (NC State), Urban Klavžar (Florida), Gašper Kočevar (Howard), Sergej Macura (UCLA), Mark Morano Mahmutović (Syracuse), Arne Osojnik (Northwestern State), Mark Padjen (Murray State), Filip Petkovski (UT Martin), Domen Petrovič (Florida), Matija Samar (Kansas City), Staš Sivka (William & Mary), Žak Smrekar (Boston College), Gašper Škorjanc (East Texas A&M), Vukašin Todorović (Niagara), Martin Tonejc (Rutgers), Lovro Urbiha (George Washington), Jan Vide (Virginia), Tristan Vukotić (Rice), Saša Ciani (Sacramento State), Žiga Daneu (San Francisco) in Luka Ščuka, ki za zdaj še nima uradno potrjene univerze, najpogosteje pa ga povezujejo z Georgetownom.
Kaj je NCAA?
NCAA ni ena sama liga. Gre za ogromno organizacijo ameriškega univerzitetnega športa, ki združuje več kot tisoč univerz in kolidžev ter številne različne športe. Razdeljena je na tri ravni, Divizijo I, Divizijo II in Divizijo III.
Najvišja in daleč najbolj izpostavljena je Divizija I. V njej igrajo največje univerze, kot so Duke, Kentucky, Kansas in North Carolina. Njihovi košarkarski programi imajo velike dvorane, številčne strokovne štabe, vrhunske pogoje za trening in ogromno medijsko pozornost. V marsičem že spominjajo na profesionalne klube.
Divizija II predstavlja nekoliko nižjo raven, Divizija III pa športnih štipendij ne ponuja. V vseh treh primerih pa ostaja osnovna ideja enaka. Košarkar je hkrati študent, obiskuje univerzo in zanjo igra košarko.
Zakaj je NCAA naenkrat tako zanimiva tudi za Evropejce?
Ameriška univerzitetna košarka je bila že dolgo privlačna zaradi dobrih pogojev, štipendij, izobrazbe in možnosti, da se igralec pokaže pred ogledniki iz lige NBA in evropskih klubov. V zadnjih letih pa se je zgodila še finančna revolucija.
Od leta 2021 lahko študenti športniki služijo s svojim imenom, podobo in prepoznavnostjo. Igralec lahko denimo sklene pogodbo s podjetjem, nastopi v oglasu ali dobi plačilo za promocijo izdelka na družbenih omrežjih.
Leta 2025 je sledila še večja sprememba. Univerzam v Diviziji I, ki sodelujejo v novem sistemu, je bilo omogočeno, da del svojih športnih prihodkov neposredno namenijo športnikom. Za prvo leto nove ureditve je bila meja postavljena pri približno 20,5 milijona dolarjev na univerzo.
Pomembno je poudariti, da to ni 20,5 milijona dolarjev samo za košarkarsko ekipo. Gre za skupno dovoljeno vsoto finančnih ugodnosti za športnike različnih športov na posamezni univerzi.
Zaradi kombinacije vrhunskih pogojev, študija, športnih štipendij in možnosti zaslužka so ameriške univerze postale vse resnejša konkurenca evropskim klubom pri pridobivanju mladih igralcev.
Kako deluje NCAA?
Sistem Divizije I je na prvi pogled precej zapleten, vendar je njegova osnova preprosta. Ne obstaja ena velika liga, v kateri bi vse univerze igrale med seboj. Divizija I je razdeljena v 32 glavnih konferenc. Konferenco si lahko predstavljamo kot manjšo ligo znotraj velikega sistema NCAA. Med najbolj znanimi so SEC, Big Ten, Big 12, ACC in Big East.
Ekipe v prvem delu sezone igrajo tudi proti univerzam iz drugih konferenc, nato pa večji del tekem odigrajo proti tekmecem iz svoje konference. Vsaka konferenca ima svojo lestvico, ob koncu rednega dela pa še svoj turnir.
Zmagovalec konferenčnega turnirja si zagotovi nastop na največjem dogodku sezone, zaključnem turnirju NCAA, bolj znanem kot March Madness.
To pomeni, da lahko ekipa odigra povprečen redni del, nato marca ujame pravo formo, osvoji svojo konferenco in se vseeno uvrsti v boj za naslov državnega prvaka.
Spremembe na vidiku
Od leta 2027 bo na March Madnessu sodelovalo 76 ekip, doslej jih je 68. Zmagovalci 32 konferenčnih turnirjev bodo dobili avtomatsko mesto, preostalih 44 ekip pa bo izbrala posebna komisija NCAA. Preprosto povedano, komisija poišče najboljše ekipe, ki si nastopa niso zagotovile z zmago v svoji konferenci.
Če ima ena univerza 27 zmag in štiri poraze, vendar je večino tekem igrala proti slabšim nasprotnikom, ni nujno boljša od univerze z 22 zmagami in devetimi porazi, ki je celo sezono igrala proti najboljšim ekipam v državi.
Zato NCAA uporablja različna statistična orodja. Med najbolj znanimi je NET, ki komisiji pomaga oceniti kakovost rezultatov posamezne ekipe. Pomembno je, koga je ekipa premagala, kje je igrala in kako zahteven je bil njen razpored.
Za običajnega gledalca formule ni treba poznati. Bistvo je preprosto: zmaga proti odlični ekipi šteje precej več kot zmaga proti slabemu nasprotniku.
Kako poteka zaključni turnir?
Najprej najbolj “skromne” ekipe odigrajo tekme dodatnih kvalifikacij. Zmagovalci se nato uvrstijo med 64 ekip, ki se meri v izločilnih bojih.
Od tam naprej je sistem zelo enostaven. 64 ekip postane 32, nato jih ostane 16, osem, štiri in na koncu dve. Znani izrazi “Sweet Sixteen”, “Elite Eight” in “Final Four” označujejo prav zadnje faze tega turnirja.
Vsaka tekma je na izpadanje. Ni serije na več zmag, kot jo poznamo iz lige NBA. Če izgubiš eno tekmo, je sezone konec. Prav zato se na March Madnessu redno dogajajo velika presenečenja. Manjša univerza lahko na eni tekmi premaga enega največjih favoritov v državi in nadaljuje turnir.
Za slovenske košarkarje odhod v NCAA pomeni precej več kot zgolj selitev v drugo košarkarsko tekmovanje. Vstopajo v sistem, ki združuje študij, vrhunski šport, veliko medijsko izpostavljenost in po novih pravilih tudi vse večje možnosti za zaslužek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!