"Bil je velikan jugoslovanske, evropske in svetovne košarke. Časti, ki jih je bil deležen, ali pa jih bo po smrti, si nedvomno zasluži," ob smrti legendarnega Dražena Dalipagića razmišlja njegov reprezentančni soigralec in ligaški tekmec Peter Vilfan.
Vedel je za njegove zdravstvene težave. Vseeno ga je sobotna vest pretresla. “Ko so lani avtorji filma o meni kontaktirali tudi Dalipagića, jim je dejal, da ne spada več pred kamero. Zavedal se je neizbežnega konca. Tudi mi smo se ga zavedali. A ko se zgodi, te novica vseeno razžalosti. Boli,” pripoveduje Peter Vilfan, ki se rad pohvali, da je na vrhuncu kariere, predvsem v jugoslovanski reprezentanci, igral z mnogimi košarkarskimi velikani. Med njimi je bil skoraj osem let tudi Dražen Dalipagić.
“Bil sem najmlajši v tisti reprezentanci, ki je leta 1978 na Filipinih osvojila naslov svetovnega prvaka. Žal že kar štirih soigralcev ni več med nami. Odšli so Krešimir Ćosić, Rajko Žižić in Mirza Delibašić. Zdaj je odšel še Dražen Dalipagić,” s cmokom v grlu pripoveduje danes 67-letni Vilfan, ki je imel ob pripravi avtobiografije nemalo težav poiskati kakšno pikantno podrobnost o brkatem velikanu.
“Nič. Prav nič izrazitega nisem našel. No, pustimo igrišče. Tam je bil najbolj izrazit. Zunaj igrišča vse prej kot to. Bil je preprost človek. Ko sem prišel v reprezentanco, sem Zorana Slavnića spoznal na njegov način. Podobno Dragana Kičanovića, ki je bil bolj zaprte narave. Delibašić je bil v svojem svetu. Dalipagić pa … Kot bi se poznala že desetletja. Vzel me je pod svoje okrilje. Prav zaradi tega je bil tudi eden ključnih veznih členov reprezentance,” o olimpijskem, svetovnem in večkratnem evropskem prvaku ter članu Hiše slavnih pripoveduje Vilfan, prepričan o tem, da je bila Partizanova naveza Kičanović – Dalipagić eden najboljših košarkarskih tandemov vseh časov.
“Ko slišim njegovo ime, najprej pomislim na njegov skok-met. Ob tem elementu ga ni mogel zaustaviti nihče, ne v Evropi in ne v svetu, tudi v ZDA ne. Spominjam se tekme jugoslovanske reprezentance z univerzitetno ekipo Severne Karoline v Chapel Hillu, ko je dosegel več kot 40 točk. Spominjam se njegovih zabijanj, saj sem tudi sam užival v tej košarkarski prvini. Praja je bil na tej ravni moj vzornik. Poskušal sem mu slediti. Spominjam pa se tudi njegove skromnosti. Nikoli se ni vedel kot vrhunski zvezdnik. Bil je zadržan in prijazen do vseh. Ko je bil najboljši, pa se je znašel v senci drugih, ga to ni motilo. Bil je velikan,” je spomine povzel Peter Vilfan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje