V petek se je na slovenskem superpokalu prvič na uradni tekmi v dresu Krke predstavil Marko Arapović in tako po 21 letih šel po stopinjah očeta Franja, ki je dres novomeške Krke nosil v sezoni 2000/01. Da bi v košarki pustil tako velik pečat kot ga je njegov oče, bo moral prehoditi še dolgo pot. Začel je s korakom nazaj, da bi storil dva naprej, je dejal v pogovoru za Sportklub.

Pogovor s Franjom Arapovićem

Luka Dončić ga spominja na tragično preminulega cimra

Košarka

21. Sep 2021 0

Košarka

21. Sep 2021 0

Priimek Arapović je po zaslugi Franja na območju nekdanje skupne države dobro poznan. Starejši ljubitelji košarke se zagotovo dobro spominjajo njegovih nastopov za jugoslovansko in hrvaško reprezentanco ter dveh srebrnih medalj z olimpijskih iger.

Pot ga je pred koncem bogate kariere, v kateri je dvakrat osvojil Evroligo, vodila tudi v Novo Mesto. Eno leto je nosil dres Krke. Zdaj ga je oblekel še njegov sin Marko.

“Mislim, da bo to dobra odločitev zame. Franjo mi je že nekaj svetoval, kam naj grem jest in podobno, a kaj, ko so medtem zaprli že polovico teh gostilen. En dan me kliče in reče ‘pozdravi Robija, tam in tam dela’. A jaz ne vem, če ta Robi sploh še živi,” je v smehu razlagal dobro razpoloženi Marko, ki pri 25-letih odpira novo poglavje in nato na kratko povzel, kaj je želel sporočiti: “Skratka sem vedel, kam prihajam.”

V Krko prinaša precej izkušenj. V dresu Cedevite je dve sezoni igral v Evroligi, s Cibono, Cedevito in Galatasarayjem tudi v EuroCupu. Njegovo kariero so močno zaustavile poškodbe, tako je zaradi težav s kolenom izpustil celotno lansko sezono.

Marko Arapović, 25 let, Hrvaška

Položaj: Krilni center/center
Višina: 207 centimetrov
Pretekli klubi: Kaptol, Cibona, Cedevita, Galatasaray, Krka
Lovorike: Liga ABA (2014), Hrvaško prvenstvo (2013, 2015-2018), Hrvaški pokal (2013, 2015-2018)

Čeprav je imel precej ponudb, je ob klicu trenerja Novomeščanov Daliborja Damjanovića takoj začutil, da je to prava priložnost. “Poklical sem ga in ga vprašal, če ga zanima in povedal, kakšni so finančni okvirji. Če bi bil zdrav, ne bi bil tukaj. To je jasno,” je iskreno o Marku, čigar talent je nesporen, spregovoril Damjanović.

Pred petkovim superpokalom proti Cedeviti Olimpiji, ki so ga osvojili zmaji, je zadnjo tekmo odigral 3. marca 2020, še v dresu Galatasarayja, proti Lietvosu Rytasu v EuroCupu.

Kako ste se vklopili v moštvo, se ujeli s soigralci?

Še vedno se spoznavamo, a zdaj delujemo že precej bolje. Dvigamo se, dobro delamo, ekipa je mlada in ves čas dajemo od sebe 100 odstotkov. Od vseh se verjetno najbolj veselim sezone, saj nisem igral že od … Sploh se ne spomnim več (smeh, op. a.).

Kakšno je zdravje, v kakšnem stanju je koleno?

Vse je super. Zelo sem zadovoljen, da gre vse po načrtih. Vsak dan delam po svojem načrtu, ki mi ga zastavi kondicijski trener. Ves čas sva v stiku, kako in kaj me čaka. Z ekipo treniram brez omejitev.

Prejšnjo sezono sem izkoristil, da se tudi psihološko pripravim na vse, da bom lahko, ko se začne zares, dajal vse od sebe. S trenutnim stanjem sem zelo zadovoljen.

Stari ste šele 25 let in ste igrali že v evroligi, nato Galatasarayju. Lahko rečemo, da je to vaš novi začetek?

Temu se reče novinec in veteran hkrati (smeh, op. a.). To je zagotovo zame novi začetek, da gre vse z ničle. Svoje ime moram na novo zgraditi, a vem, kako sem to storil v prvem poizkusu. Ko igram, igram za ekipo. Lahko dam 20 ali pet točk, pomembno je, da zmagujemo. Vem, kaj od mene zahteva trener, mislim, da sem pripravljen na to. To je nekako moj načrt, da grem tekmo po tekmo, dan za dnem, trening za treningom, da se vrnem na mesto, kjer mislim, da sem sposoben biti.

Kako je prišlo do sodelovanja, kakšna je vaša vloga?

V zadnjem letu sem dobil precej ponudb s katerimi nisem bil zadovoljen. Veliko stvari v življenju počnem po občutku. Ko me je poklical Daco (Dalibor Damjanović, op. a.), sem imel res dober občutek. Pogovarjala sva se 20 minut, od tega mogoče tri minute o letošnji sezoni, 17 od košarki na splošno. Videl sem, da imava podobno košarkarsko filozofijo, prepoznal sem se v vlogi, ki mi jo je predstavil. Zavedal sem se, da me po Galatasarayju čaka korak na drug nivo, to je zame novi začetek.

Kako pomemben je takšen način razmišljanja, da je športnik pripravljen narediti korak nazaj, da bo nato dva naprej?

Stvari, ki so se mi zgodile, so sestavni del športa. Lahko bi se zgodile že jutri komurkoli. Vem, kaj me čaka, ves čas spopadanja s poškodbo sem se vsega zavedal, kaj me čaka. Imel sem tudi katastrofalne dni, trenirati leto dni brez kluba je zelo težko. Prebujaš se v nov dan, a ne veš zakaj. Kaj jaz delam, samo treniram, zakaj treniram? Počasi se navadiš, iz dneva v dan si postavljaš cilje. Zastavil sem si, da bom, ko najdem klub, pripravljen in šel od začetka. Vseeno je, če sem igral v evroligi in v hrvaškem prvenstvu, zdaj sem v Krki in grem naprej na 100 odstotkov.

Kako se spominjaš Franja v Novem mestu? Sta govorila pred podpisom?

Kot mulec se spomnim, da sem hodil sem na tekme, nekaj časa smo tukaj živeli. Kar se njega tiče, vključno z mojo mamo in dekletom, mi nudijo popolno podporo in stojijo za mojimi odločitvami. Nikoli se sicer niso v njih preveč mešali, vedo, da sem takšen tip človeka, ki dela po svoje. Če se odločim narobe, vem, da sem se tako odločil sam, enako, če se odločim prav. Zato sem se hitro odločil in rekel, da grem v Novo Mesto.

Kako se počutite v ekipi, kakšni so vaši cilji za letošnjo sezono?

Macura, si zadovoljen z mano v ekipi?

Jurij Macura: S tabo sem prezadovoljen!

Arapović: Dobro smo se ujeli, dobra ekipa smo, veliko nas je mladih, medtem ko Rok Stipčević in Luka Lapornik želita biti mlada (smeh, op. a.)! Vsi smo se našli, eden drugega priganjamo na treningu, da bi bili čim boljši. Imamo tudi nekakšen stik, Jurij je že igral v tujini, Roko, jaz, Luka ima 35 let in veliko izkušenj. Čeprav gre za mlado moštvo premoremo precej izkušenj.

Je lahko letos prednost prav mladost in želja po dokazovanju?

To se zahteva od nas. Boj do zadnje minute, pritisk po celotnem parketu, skok. V vsako tekmo gremo kot avtsajderji, to je dodaten motiv, pogosto te podcenijo, ti pa dokažeš, da zmoreš.