Obetavni slovenski košarkar Urban Kroflič je na nedavno končanem EuroBasketu do 18 let potrdil izjemen potencial, za kar je bil nagrajen z mestom v prvi peterki, še več pa mu pomeni, da je Tampere zapustil z bronasto kolajno.
“Izpahnil sem si koleno in natrgal stransko vez. Dva meseca nisem igral. Toda … Toda če bom le lahko, se bom z veseljem odzval vabilu v reprezentanco,” nam je v intervjuju pred tremi meseci dejal Urban Kroflič, ki smo ga tedaj predstavili kot mladega slovenskega upa iz beograjske Mege. Ni bila le puhlica. 18-letni mladenič iz Dobrne se je odzval vabilu v mladinsko izbrano vrsto, reprezentančno poletje pa naposled sklenil v velikem slogu – z bronom na EuroBasketu do 18 let in uvrstitvijo v peterko prvenstva.
“Nič nismo napovedovali. Smo pa verjeli. Na koncu so se nam sanje uresničile. Lepo se je domov vrniti s kolajno,” je, potem ko je po zgodnjem jutranjem letu iz Helsinkov z reprezentančnimi soigralci prispel pred sedež Košarkarske zveze Slovenije, ponosno dejal 198 centimetrov visoki branilec, ki je v povprečju dosegal 16,4 točke, 8,6 skoka in 5,4 asistence ter bil ob Vitu Hrabarju ter Žaku Smrekarju del udarne izstopajoče trojice bronaste selekcije Danijela Radosavljevića.
Odličje si je reprezentanca zagotovila z nedeljsko zmago proti Izraelu, prelomno tekmo prvenstva pa odigrala v osmini finala, ko je 11 sekund do konca zaostajala za šest točk, nato izsilila podaljšek in tam dokončno premagala Latvijo. “Med predzadnjo minuto odmora sem imel orošene oči. A to so bile solze jeze. Nisem mogel verjeti, kaj se nam dogaja. Brez poraza smo prišli v osmino finala in se nato znašli na pragu poraza. A v glavi mi je odzvanjalo, da tekma še ni končana. In res ni bila,” se spominja Kroflič, ki je nato s soigralci v četrtfinalu visoko ugnal Švedsko, v polfinalu priznal premoč poznejšim prvakom Nemcem, v tekmi za 3. mesto pa zanesljivo premagal Izrael.
Že pet let igra v tujini, sprva v Španiji in zdaj v Srbiji. Zaigral je na zaključnem turnirju mladinske evrolige, osvojil ligo ABA, zaigral v članski konkurenci … A ko je pogladil bronasto kolajno, je brez oklevanja dejal: “Ta uspeh mi pomeni največ. Igrati za državo je nekaj najlepšega. Ko se oglasi Zdravljica, ko se dvanajst fantov prime za ramena, je vse skupaj težko opisati. Zaradi teh stvari mi reprezentanca pomeni več od kluba.”
“Že zdaj komaj čakam, da se prihodnje leto znova zberemo in branimo slovenske barve še na svetovnem prvenstvu do 19 let v Švici. Jasno pa je, da se želim prebiti tudi v člansko reprezentanco. Rad bi zaigral z Luko Dončićem,” poudarja nekdanji košarkar Vojnika, ki se bo v kratkem vrnil v Beograd. Tam je Mega že začela priprave na novo sezono. Potem ko je bil lani posojen v OKK Beograd, si lahko letos obeta tudi člansko priložnost v dresu Mege v ligi ABA. Družbo pa mu bo v znameniti valilnici talentov delal tudi rojak Sergej Macura, sicer tudi član srebrne reprezentance mlajših članov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!