Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Medtem ko je Nikola Jokić še tretjič postal MVP lige NBA in ostaja v igri za drugi šampionski prstan, pa se v njegovem nekdanjem klubu, beograjski Megi, kali tudi 18-letni veliki up slovenske košarke Urban Kroflič. "Če te pokliče Mega, veš, da si na pravi poti," pravi košarkar mlajših slovenskih reprezentančnih selekcij, ki je v intervjuju za Sportklub spregovoril tudi o prvi tuji izkušnji, delu v Srbiji, vzornikih, naboru lige NBA …
“Nasprotnik je prišel s starejšimi igralci. Obleci se, boš igral z nami, da ne bo 50 točk razlike,” je pred več kot petimi leti ob gostovanju na turnirju mlajših selekcij v Zagrebu dejala trenerka Vojnika. Urban Kroflič, ki je s tribune spremljal bratovo tekmo, ni imel primerne obutve in oblačil. Vseeno si je sposodil Cedevitin dres in kar v običajnih Nike športnih copatih stopil na parket. Prigoda 13-letnega košarkarskega nadobudneža bi verjetno utonila v pozabo, če ne bi Kroflič prav na tisti tekmi padel v oko košarkarskim oglednikom.
Sledila je selitev v Španijo, kjer je v Madridu obiskoval košarkarsko šolo, leta 2022 pa ga je v svoje vrste zvabila beograjska Mega. Z mlado ekipo kluba, ki ne slovi le po vpadljivih rožnatih dresih, temveč predvsem po plejadi izjemnih talentov, je osvojil ABA ligo do 19 let in bil izbran v prvo peterko zaključnega turnirja, prve članske izkušnje pa je kopičil kot posojeni košarkar OKK Beograd.
Minuli mesec je 18-letni in 198 centimetrov visoki branilec, za katerega pod okriljem agencije BeoBasket skrbi Jasmin Hukić, podpisal profesionalno pogodbo. Pred zaključkom sezone pa se je odzval tudi na naš klic.
Kako danes gledate na 13-letnega golobradega fantiča iz Dobrne, ki je napolnil potovalno torbo in se skorajda čez noč preselil v tujino?
Morda je bila mladost celo moja prednost. Pri trinajstih letih je vse drugače. Marsičesa ne razumeš ali pa vsaj dojemaš drugače. Bolj oblikovana in odrasla oseba ve, kaj so prijateljske vezi, kaj je dekle, kaj je domače okolje … Zato sem imel pozneje, ko sem se vsako poletje vračal domov in odhajal v tujino, celo več težav kot pa prvič. Verjamem pa, da je bilo mami težko pri srcu. Verjetno ji ni bilo lahko pustiti 13-letnega sina v Španijo, pa čeprav je bilo zame tam res dobro poskrbljeno. Tudi moji dnevi so bili tako zapolnjeni, da nisem razmišljal o kakšnih neumnostih.
Verjetno ste hitro doumeli, da je to pot do košarkarskega profesionalizma?
Vsekakor. Postalo mi je jasno, da se mi lahko odprejo mnoga vrata. Zato poskušam izkoristiti vsako priložnost, predvsem zdaj, ko sem vključen v Mego.
Gre za morda kar najbolj znano novodobno valilnico bodočih košarkarskih zvezd.
Prav ta zgodovina košarkarjev, ki so se prek tega kluba prebili v evroligo ali ligo NBA, me navdaja z optimizmom. Obenem omogoča mirno osredotočanje na delo, pa tudi motivacijo. Če te pokliče Mega, veš, da si na pravi poti.
Nikola Jokić, Nikola Jović, Ivica Zubac, Vlatko Čančar, Goga Bitadzem, Vasilije Micić in mnogi drugi. Vsi so se kalili pri Megi. Se vam svita, kaj je ključ do uspeha?
Sistem. Ta vključuje selekcijo, delo in jasno usmeritev. Poglejte prvo ekipo Mege, v kateri je najstarejši košarkar star 25 let. Mladi tukaj res igrajo. Razvoj ima prednost pred rezultatom. Mlad košarkar ve, da bo ob trdem delu prišel do igralnih minut na članski ravni. V mnogih drugih klubih, tudi v Crveni zvezdi in Partizanu, trenerji niso pripravljeni tvegati, igrajo na bolj varne karte, mladi fantje pa sedijo. Tukaj je drugače. Mladi Nikola Jokić je tukaj igral. Verjetno je zaradi mladosti in neizkušenosti delal tudi napake, a zaradi njih ga ni čakala klop za rezervne igralce, temveč je bila to zanj šola. Poleg tega pa se tu res veliko dela, saj so treningi na sporedu dvakrat dnevno.
Vi ste do stika s člansko košarko prišli kot posojen košarkar v dresu OKK Beograd. Kakšna je bila ta izkušnja?
Ko košarkar v Srbiji kot tujec dopolni 18 let, ne sme igrati v mladinski konkurenci. Zato me je Mega že pred tem za večji del sezone poslala v OKK Beograd. Posledično sem pri sedemnajstih letih okusil člansko košarko. Naključje je želelo, da je naš prvi organizator igre staknil poškodbo, zato sem posledično prišel do zelo zajetne priložnosti.
A organizator igre ni vaš naravni igralni položaj, mar ne?
Morda sem res bolj visoki branilec, strelec. A znam kombinirati oba zunanja obrambna položaja, tako da sem se dobro znašel. S prilagajanjem ni bilo težav. Lahko igram na položaju ena ali dva.
Zdaj ste se vrnili v Mego …
Lepo je vstopiti v garderobo, v kateri sedijo Stefan Miljenović, Uroš Plavšić, Nikola Đurišić … Tukaj je veliko fantov, pred katerimi je še lepa kariera, zame pa je zelo dragoceno, da so mi pripravljeni pomagati na vsakem koraku. Veselim se tudi morebitne igralne priložnosti v končnici, čeprav bom na kratko zapustil Beograd in se v Trevisu udeležil Adidasovega tabora.
Kaj pa prihodnost?
Ostal bom v Megi, v prvi ekipi. Vem, da to sprva ne bo minutaža, ki bi segala do 20 minut. Nekje med 5 ali 10 minutami pa si lahko obetam. Na začetku. To bom poskusil izkoristiti. Predvsem pa bom delal.
Še pred tem vas čaka turnir vzhajajočih evroligaških zvezd v Berlinu.
Nazadnje mi je nastop preprečila poškodba. Z osvojeno ligo ABA do 19 let smo prejeli posebno vabilo za letošnji berlinski turnir. To bo za vse nas lepa priložnost, da pokažemo, iz kakšnega testa smo.
Kako visoko segajo vaše košarkarske ambicije? Se omejujete na Evropo, sanjate o ligi NBA?
Vsak košarkar sanja o ligi NBA. Če bo šlo vse po načrtih, se bom leta 2026 prijavil na nabor lige NBA. Potem pa … Bomo videli. Vztrajam pri svojih sanjah. Za uresničitev teh garam. No, če pa bom evroligaški košarkar, ne bom razočaran. Ha, ha …
Več kot očitno je, da se v Beogradu kot mestu košarke odlično počutite. Ste bili kdaj deležni tudi klica iz Cedevite Olimpije?
Nekaj stikov je bilo, a še pred leti, ko sem bil v Španiji. Lahko rečem le, da me v Ljubljani niso prepričali. Videl sem tudi, kakšne usode je bil deležen Dan Duščak, ki se je iz Madrida vračal v Ljubljano, tudi z obljubo o igralnih minutah, a je na koncu igral le za vzorec. Pozneje se je izkazalo, da se je čakanje na boljšo ponudbo izplačalo. V Beogradu se res dobro počutim. Tukaj je zame dobro poskrbljeno. Imam dobre pogoje za delo, dobil sem priložnost, tukaj se vidim tudi v prihodnje.
Gradite lastno košarkarsko podobo. Tudi ob spogledovanju s potezami kakšnega vzornika?
Moj prvi košarkarski idol je bil Goran Dragić. Doma imam tudi njegov dres Phoenix Suns. Njegov slog igre mi je bil od nekdaj pri srcu, poleg tega pa je, tako kot jaz, levičar. Posebno mesto ima na moji vrednostni lestvici tudi Stephen Curry. Seveda pa ne morem mimo Luke Dončića. On nas vse, ki se ukvarjamo s košarko, pušča odprtih ust.
Dragić se je poslovil. Dončić pa bi vas lahko ”počakal” v slovenski izbrani vrsti. Ob klicu smo videli, da vas profilna fotografija prikazuje v reprezentančni akciji.
Kljub mladosti sem v košarki doživel že marsikaj. A nekaj najlepšega je, ko se dvanajst fantov postavi v vrsto, se prime za ramena in prisluhne Zdravljici. Tudi igre v slovenskem dresu so zame nekaj posebnega. Članska reprezentanca? Seveda, ko bo čas. Z Luko Dončićem? To bi bila nova uresničitev sanj.
Kakšen pa je letošnji reprezentančni načrt?
Žal sem imel letos tudi nekaj zdravstvenih težav. Na treningu sem ob trku s soigralcem doživel izpah v kolenu. Ob tem se je natrgala stranska vez. Miroval sem dva meseca. Ob tem sem izgubil tudi veliko moči v nogi. Zdaj sem se vrnil. Trenerji in zdravniki pravijo, da igram na svežino. Čas pa bo pokazal, ali je poškodba pustila kakšne posledice. Prav zaradi tega v tem trenutku še ne morem potrditi poletnih načrtov. Zdravje je na prvem mestu. A če bom le lahko, se bom z veseljem odzval vabilu v mlado reprezentanco.
Poleg Krofliča se pod streho Mege razvija tudi komaj 15-letni Lun Jarc, ki je sprva nastopal za Vransko, nato pa se je preko domžalskega Heliosa lani podal v Beograd in uspešno igral za pionirsko ekipo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!