Olimpijski spomin na polom zvezdniških košarkarjev ZDA, ki so na igrah leta 2004 v Atenah postavili nekaj neslavnih mejnikov.
Verjetno ni globalnega športa, v katerem bi bila ena država tako dominantna, kot so ZDA v košarki.
Odkar je James Naismith izumil igro z oranžno žogo, v katerem v zadnjih letih milijone po vsem svetu navdušuje Slovenec Luka Dončić, so bili Američani vedno nekaj korakov pred konkurenco. Oziroma z ligo NBA celo tako daleč naprej, da konkurence niso niti videli in se zato na njo niso ozirali.
Američani so zmagali na kar devetih od uvodnih 12 olimpijskih košarkarskih turnirjev. Zlati niso bili le v letih 1972 in 1988, ko je bila zlata Sovjetska zveza, in leta 1980, ko je v Moskvi zgodovino spisala Jugoslavija Krešimirja Ćosića, Dražena Dalipagića in Mirze Delibašića.
Pa čeprav takrat sploh niso računali na posameznike iz daleč najmočnejše lige na svetu NBA. Razkorak je bil velik vsaj toliko, kot je Atlantski ocean, ki Severno Ameriko loči od Evrope.
Rojstvo “Dream Teama” in igra mačke z mišjo
Potem so se leta 1992 Američani odločili, da bodo na olimpijskih igrah nastopali tudi njihovi najboljši košarkarji. Dobili smo prvi in tudi edini zares pravi “Dream Team”. Sanjsko moštvo, v katerem je kar 11 od 12 igralcev končalo v košarkarski hiši slavnih.
Michael Jordan, Magic Johnson, Larry Bird, John Stockton, Karl Malone, Clyde Drexler, Charles Barkley … Je treba naštevati naprej?
V Barceloni so se seveda sprehodili do zlata. Na osmih tekmah so osemkrat zmagali. V povprečju so zmagovali za 43,7 točke na tekmo. V finalu so Hrvaško Dražena Petrovića, Dina Radje in Tonija Kukoča premagali s 117:85.
Leta 1996 so pred domačimi navijači v Atlanti ZDA na osmih tekmah spet osemkrat zmagale. V povprečju z razliko 31,7 točke na tekmo. V finalu so Jugoslavijo Saše Djordjevića, Predraga Danilovića, Dejana Bodiroge in preostalih premagale s 95:69.
V Sydneyju leta 2000 je bil razmak do konkurence nekoliko manjši, a so bili Američani spet stoodstotni in seveda zlati. Osem tekem in osem zmag. V povprečju so zmagovali z 21,6 točke razlike na tekmo. V finalu so bili od Francije boljši s 85:75. Precej več dela so imeli v polfinalu z Litvo, ki so jo po napeti končnici premagali s 85:83.
Po sramoti v Indianapolisu so stvari vzeli resno, ampak …
Dve leti za tem so si ameriški košarkarji privoščili pravcato sramoto. Svetovno prvenstvo pred domačimi navijači v Indianapolisu so končali šele na šestem mestu. Tam so ZDA doživele tudi sploh prvi poraz, ko so v njenem moštvu igrali košarkarji iz lige NBA. Je pa res, da ni šlo za najboljše posameznike najboljše košarkarske lige na svetu.
Prav zaradi tega so Američani na olimpijske kvalifikacije v Portoriko poslali precej bolj zvezdniško zasedbo, ki si je zlahka zagotovila nastop v zibelki olimpijskih iger v Atenah leta 2004. Toda potem so nastop na turnirju iz takšnih in drugačnih razlogov odpovedali skorajda vsi razen treh.
Kobeju Bryantu je načrte preprečilo sojenje zaradi domnevnega posilstva. Kevin Garnett in Vince Carter sta se tistega poletja poročila. Jason Kidd je bil poškodovan. Shaquille O’Neal se je opravičil zaradi izmučenosti po naporni sezoni, v kateri je z Los Angeles Lakers izgubil finale lige NBA. Nekateri, med njimi Tracy McGrady in Mike Bibby, so se izgovorili zaradi strahu pred domnevnimi terorističnimi napadi na reprezentanco ZDA. O tem se je po napadu na dvojčka v New Yorku septembra 2000 takrat veliko govorilo …
Odpovedi poskrbele za najmlajšo ekipo v zgodovini
Na koncu so v Grčiji na veliki in mondeni križarki Queen Mary 2, na kateri so bili tudi iz varnostnih razlogov nastanjen ameriški košarkarji, prebivali le trije iz zvezdniške ekipe, ki si je nastop na igrah zagotovila.
V ekipi je bil le en član katere od treh najboljših peterk lige NBA v sezoni 2003/04. Center San Antonio Spurs Tim Duncan. In ob njem dva All Star košarkarja Allen Iverson, ki je nedavno dobil kip pred dvorano Philadelphie 76ers, in Richard Jefferson, ki je navduševal kot član New Jersey Nets.
Preostali so bili precej manj uveljavljeni košarkarji. Povečini še zelenci. Med njimi tudi takrat komaj 19-letni LeBron James, leto starejši Carmelo Anthony in 22-letni Dwayne Wade. Polovica igralcev v ekipi je star 24 let ali manj.
Povprečna starost 23,5 je bila najmanjša v zgodovini ameriške reprezentance.
Ekipa ZDA na olimpijskih igrah 2004:
Allen Iverson (Philadelphia 76ers, 29 let), Stephon Marbury (New York Knicks, 27 let), Dwayne Wade (Miami Heat, 22 let), Carlos Boozer (Cleveland Cavaliers, 22 let), Carmelo Anthony (Denver Nuggets, 20 let), LeBron James (Cleveland Cavaliers, 19 let), Emeka Okafor (Charlotte Bobcats, 21 let), Shawn Marion (Phoenix Suns, 26 let), Amar’e Stoudemire (Phoenix Suns, 21 let), Tim Duncan (San Antonio Spurs, 28 let), Lamar Odom (Miami Heat, 24 let), Richard Jefferson (New Jersey Nets, 24 let).
Starokopitni trener in mladi zvezdniki
Na čelu mladih fantov pa takrat 64-letni član trenerske hiše slavnih Larry Brown, ki je prav tistega leta Detroit Pistons po zmagi nad Los Angeles Lakers Phila Jacksona popeljal do svojega edinega trenerskega naslova v ligi NBA.
Že pred prihodom v Atene se je dalo slutiti, da se zgodba za Američane ne bo končala dobro. Razkol med staro šolo in novodobno hip-hop generacijo fantov s širokimi in nizko spuščenimi hlačami je bil prevelik.
Med pripravami na olimpijski turnir je Američane pred porazom proti Nemčiji Iverson rešil s košem v zadnji sekundi. Zvezdnik Philadelphie je bil eden od glavnih predstavnikov uličnih fantov, ki želijo biti vedno v ospredju, in tudi eden od dveh kapetanov ekipe. Drugi je bil Duncan, ki mu ne bi mogel biti bolj različen. Tih fant, ki je igral predvsem za ekipo.
Počilo je že pred prvenstvom
Malo po tekmi z Nemčijo so Američani na drugi pripravljalni tekmi izgubili proti Italiji, po odmevnem porazu pa je pred novinarje stopil Stephon Marbury, ki je navduševal v majici New York Knicks.
“Trener nam ne pusti dihati. Ne dovoli nam, da bi pokazali svoj talent,” je povedal fant s trdega betona blokovskih naselij v Brooklynu, ki je bil vzor številnim mladim.
Brown naj bi izgubil živce in ga želel izključiti iz ekipe, a so ga v nasprotno prepričali vodilni ljudje ameriške košarkarske zveze.
Toda težav, ki so bile v ekipi, niso uspeli pomesti pod preprogo. Nezadovoljstvo nad trdo trenersko roko, ki je mladim, domišljavim milijonarjem narekovala tudi to, kako naj se oblečejo za večerjo, je bilo vse večje.
Polom na uvodni tekmi
Po uvodni tekmi olimpijskih iger je bilo jasno, da je vrag vzel šalo. Američani so že na prvi tekmi turnirja doživeli sploh prvi poraz, odkar so začeli na igre pošiljati najboljše ekipe, in tretjega nasploh.
Portoriko, pri katerem je z 24 točkami in 7 asistencami blestel član Utah Jazz Carlos Arroyo, jih je razbil s kar 92:73. To je bil kakopak najvišji poraz, ki so si ga na igrah pod petimi krogi Američani kadarkoli privoščili.
Sledili sta zmagi nad Grčijo s 77:71 in Avstralijo z 89:79, potem pa nov šok. Litva, pri kateri je z 28 točkami navdušil nekdanji ljubljenec navijačev Olimpije Šarunas Jasikevičius, in poraz z 90:94.
Po visoki zmagi v zadnjem krogu, nad Angolo so se znesle z 89:53, so ZDA iz svoje skupine v izločilne dele napredovale skozi šivankino uho, kot četrtouvrščene.
Četrtfinalna tekma proti Španiji je bila verjetno edina, na kateri so Američani pokazali pravi obraz. Ob 31 točkah Marburyja so bili Pau Gasol in preostali španski zvezdniki brez moči. ZDA so zmagale s 102:94 in zdelo se je, da se bodo po nekaj turbulencah Američani le povzpeli na Olimp.
Manu Ginobili končal ameriške sanje
V polfinalu so naleteli na nepozabni zlati rod argentinske košarke, v katerem je dirigentsko palico vihtel Manu Ginobili. Argentina, ki je imela v zvezdniku San Antonio Spurs edinega košarkarja iz lige NBA, je vodila od začetka do konca in suvereno zmagala z 89:81.
Argentina je potem v finalu s 84:69 odpihnila Italijo in osvojila prvi olimpijski naslov v košarki. Ginobili je bil izbran za najkoristnejšega igralca turnirja.
Američani? V tekmi za bron so se Litvi maščevali za poraz iz predtekmovanja in jo premagali s 104:94, tako da se jim to, da bi sploh prvič ostali brez olimpijske medalje v košarki, ni zgodilo, a so se v domovino vseeno vrnili osramočeni.
Kot prvi se je na udaru znašel z 29 leti najstarejši član ekipe Iverson, ki je v Atenah iz igre metal vsega 34-odstotno uspešno, in v dresu ZDA potem nikoli več ni zaigral.
Rezultati ZDA na olimpijskih igrah 2004:
Predtekmovanje:
Portoriko – ZDA 92:73
ZDA – Grčija 77:71
ZDA – Avstralija 89:79
Litva – ZDA 94:90
ZDA – Angola 89:53Četrtfinale:
Španija – ZDA 94:102Polfinale:
Argentina – ZDA 89:81Tekma za 3. mesto:
ZDA – Litva 104:96
Po debaklu v Atenah štiri zlate medalje v nizu
Reprezentančna prihodnost ameriške košarke? Po velikem grškem debaklu je leta 2005 na zvezi prišlo do sprememb. Vajeti odločanja o športni politiki je prevzel Jerry Colangelo, za trenerja postavil zvezdnika kolidž košarke Mika Krzyzewskega, ki je od košarkarjev zahteval, da se reprezentanci zavežejo za tri leta, do naslednjih olimpijskih iger, in na igrišču v glavno vlogo postavil enega največjih zvezdnikov lige Bryanta.
“Redeem Team” je v Pekingu leta 2008 upravičil svoje ime, se odkupil za grško tragedijo in zlahka prišel do naslova prvaka. Na osmih tekmah je osemkrat zmagal. V povprečju je zmagoval z 27,8 točke razlike. V finalu je bil s 118:107 boljši od Španije.
Leta 2012 v Londonu je bilo podobno. Osem tekem, osem zmag in povprečna razlika 32,1 točke na tekmo. V finalu so Američani s 107:100 spet premagali Špance.
Leta 2016 v Riu De Janeiru prav tako. Stoodstoten izkupiček na osmih tekmah in povprečje 22,5. V finalu zmaga s 30 točkami razlike nad Srbijo (96:66).
Po treh igrah in treh zlatih medaljah ob izkupičku 24 zmag na 24 tekmah se je od selektorskega stolčka poslovil Krzyzewski. Nasledil ga je eden najboljših trenerjev v zgodovini lige NBA Greg Popovich in ZDA leta 2021 popeljal do zadnjega, 16. košarkarskega olimpijskega naslova.
V finalu je bil v Tokiu s 87:82 boljši od Francije in se ji maščeval za edini poraz na turnirju v predtekmovanju (76:83).
Spomnimo, to je bila Francija, ki je v polfinalu za vsega točko premagala Slovenijo po neuspešnem metu Klemna Prepeliča. Oh, Nicolas Batum, od kod si se vzel …
Najhujše obdobje v zgodovini ameriške košarke
Obdobje od leta 2002 do 2006 je bilo do zdaj najbolj črno v zgodovini ameriške košarkarske reprezentance, ki je na treh velikih tekmovanjih trikrat v nizu doživela razočaranja. Na svetovnem prvenstvu 2002 je bila šele šesta, na olimpijskih igrah 2004 in svetovnem prvenstvu 2006 pa se je morala zadovoljiti z zgolj bronasto medaljo.
Američani so veliki razočaranji doživeli tudi na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih, ko se jim je sploh prvič zgodilo, da so dvakrat v nizu ostali brez medalje. Na prvenstvu leta 2019 so bili šele sedmi, kar je njihova najslabša uvrstitev v zgodovini prvenstev, zadnje prvenstvo lani pa so končali na četrtem mestu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!