"Prišel bi v Olimpijo, a se Zoran Janković ni pojavil"

Po več kot treh desetletjih in pol je nekdanji izvrstni košarkar splitske Jugoplastike in zdaj trener beograjske Crvene zvezde Duško Ivanović osvetlil zgodbo o skorajšnjem podpisu pogodbe z ljubljansko Olimpijo, ki bi verjetno spremenil tok evropske košarkarske zgodovine.

Ko se je v ponedeljek zvečer v Stožicah razširil glas o tem, da je v dvorani tudi zvezdnik Dallasa in slovenske reprezentance Luka Dončić, ki se je udobno namestil na sedež ene od lož, so številni obiskovalci tekme Cedevita Olimpija – Crvena zvezda (70:84) preizkušali fotografsko zmogljivost svojih mobilnih telefonov. Precej manjše pozornosti je bil v prvi vrsti, povsem ob robu igrišča, deležen Zoran Janković. A zanimivo je, da je bil ljubljanski župan zdaj že kar daljnega leta 1987 tesno povezan s potjo Duška Ivanovića, zdaj trenerja Crvene zvezde.

Zoran Janković med gledalci tekme Cedevita Olimpija – Crvena zvezda. Foto: Filip Barbalič

Ivanović je bil kot gonilna sila Budućnosti iz tedanjega Titograda (danes Podgorice) velika želja ljubljanske Olimpije. Med glavnimi snubci je bil prav Janković, tedaj podpredsednik in član upravnega odbora tivolskega kluba. “Janković je na koncu tudi razlog, da nisem pristal v Ljubljani. Zakaj? Prišel sem na sestanek za podpis pogodbe, a njega ni bilo. Odločil sem se, da ne bom sprejel ponudbe,” pojasnjuje danes 65-letni Črnogorec in ob tem ne skriva, da je bila tedanja ljubljanska ponudba finančno izstopajoča.

A prepustil se je košarkarski intuiciji, poslušal je notranji glas. Pa tudi glas tedaj še neuveljavljenega trenerja Božidarja Maljkovića, ki je v Splitu gradil potencialno nemara kar najboljšo evropsko klubsko ekipo vseh časov. Prav Duško Ivanović je bil tisti manjkajoči člen. Izkušeni rutiner, ki je znal na parketu povezati kipečo energijo in izjemen talent plejade mladcev, med katerimi sta izstopala Toni Kukoč in Dino Rađa. Nadaljevanje zgodbe poznate. Splitska Jugoplastika je zavladala v jugoslovanskem okolju ter nato trikrat zapored postala evropski klubski prvak, od tega dvakrat z Ivanovićem.

“Veliki spomini. Vse to je zame tako zelo čustveno. Tri leta sem preživel v Splitu. To je bilo nekaj nepozabnega. Po športni in tudi človeški plati. Izjemno,” se splitske košarkarske avantgarde spominja nekdanji branilec, ki je v Dalmacijo prišel že v zrelih letih košarkarskih letih. Z družino je užival in se zlil z okoljem. Da je v mestu pod Marjanom pustil izjemen pečat, je lahko vnovič spoznal prav v letošnji sezoni. Ko je namreč Crvena zvezda gostovala v legendarni dvorani Gripe, je bil deležen glasnih ovacij. “Lipi moj Splite,” je dejal na novinarski konferenci po tekmi in si zaradi tega na naslednji tekmi s Partizanom prislužil festival črno-belih psovk.

Tudi v Stožicah je bil deležen toplega sprejema, a vseeno priznava, da so bili časi v Tivoliju drugačni. “Gostovanje v Tivoliju je bilo v ligi nekdanje skupne države vedno nekaj posebnega. Zahteven teren. Olimpija je bila izjemno močna. Če me spomin ne vara, jo je vodil Vinko Jelovac. Spadali so med najboljše štiri v državi. Tudi za nas je bila Olimpija trd oreh,” se spominja Ivanović, ki se je nato leta 1990 iz Splita odpravil v tujino. Sprva v Girono, nato pa je kariero končal v Fribourgu in prav tam začel vzporedno graditi trenersko pot.

Doma ima diplomo pravne fakultete. A njegova služba je ostala košarka. Med drugim je vodil Barcelono in Panathinaikos, najdlje je sedel ne klopi Baskonie. Jeseni pa se je vrnil v regijo in prevzel Crveno zvezdo. “V tej ligi je težko igrati. V tekmovanju se nahaja veliko število zelo nadarjenih košarkarjev. Poleg tega gre za ekipe z značajem. Težko je prehajati iz evropskih tekmovanj v ligo ABA. Kakovost tega tekmovanja me preseneča,” pravi Ivković, sicer tudi nekdanji selektor BiH in pred leti nesojeni kandidat za trenerja Olimpije.

Ljubljanski klub torej tudi v novi vlogi ostaja – tekmec. Tako je bilo tudi v ponedeljek zvečer. Končalo se je s prepričljivo zmago Crvene zvezde. “Tekma sicer ni imela tekmovalnega naboja, a je bila v luči začetka končnice za obe ekipi zelo pomembna. Z določenimi odseki sem lahko zadovoljen, z določenimi ne. No, zdaj imamo na voljo nekaj časa, da odpravimo vse napake,” je dejal po tekmi, na vprašanje, ali bi se nemara v prihodnosti ob beograjskem dvojcu našla evroligaška niša tudi za Olimpijo, pa odvrnil: “Olimpija ima vse. Le boriti se mora. Gre za enega od klubi iz nekdanje Jugoslavije z najbolj bogato tradicijo.”