Dražen Dalipagić je odraščal v Mostarju, kjer je sanjal o tem, da bi nekoč oblekel dres nogometnega kluba Velež. Usoda je želela, da je pristal v košarki, srečno naključje, saj ga danes štejemo za košarkarskega velikana nekdanje Jugoslavije. Odšla je legenda z veliko zapuščino, ki so jo ljudje oboževali.
“Praja”, kot je bil vzdevek Dražena Dalipagića, se je danes poslovil v 73. letu starosti. Velja za enega najuspešnejših košarkarjev v zgodovini naše regije in tudi najboljših evropskih košarkarjev vseh časov. A ni manjkalo veliko, da bi se njegova zgodba odvila precej drugače.
Ko je praznoval polnoletnost, si niti v sanjah ni predstavljal, da bo dosegel nebeške višave v igri pod obroči. Odrasel je v neposredni bližini Veleža, kjer je računal, da bo nekega dne postal profesionalni nogometaš. Starejši brat Saša, ki se je že ukvarjal s košarko, ga je spodbudil, da preizkusi tudi to igro. Leta 1969 je na delovni akciji v Zagrebu njegova brigada zmagala na turnirju, kar ga je dokončno prepričalo, da se posveti košarki.
“Nogomet mi je bil ljubši od šole, toda košarka me je kmalu povsem prevzela,” je v enem zadnjih intervjujev leta 2023 za Sportklub dejal Dalipagić.
Jugoplastika, Bosna, Partizan …
Ko je dopolnil 17 let, ga je brat Saša odpeljal na trening k Lokomotivi. V enem letu je zrasel več kot deset centimetrov in hitro začel igrati za prvo ekipo. Že na začetku je dosegal 20, 25 točk na tekmo. Hitro so prišle ponudbe od Jugoplastike, Bosne in Partizana, za njega pa se je zanimala tudi Crvena zvezda. Skoraj je že podpisal za Jugoplastiko, je na koncu odločil Ranko Žeravica, trener Partizana, ki mu je obljubil takojšnjo priložnost za igranje.
Ni imel Slavnićeve prebrisanosti, Delibašićeve elegance, Kićanovićeve eksplozivnosti in tehnike, Ćosićeve modrosti ali znanja, a Dalipagić je bil preprosto stroj za koše. Njegova natančnost, moč in disciplina so postavili temelje za jugoslovansko košarkarsko prevlado. Bil je eden redkih igralcev, ki je na tekmah redno dosegal več kot 30 točk, še v času, ko ni bilo metov za tri točke.
Za jugoslovansko reprezentanco je osvojil 12 medalj, med njimi zlato tako na olimpijskih igrah kot svetovnem prvenstvu, še trikrat je kolajno najžlahtnejšega leska okoli vratu nadel na evropskih prvenstvih.
“Minilo je toliko časa in verjamem, da ni več veliko tistih, ki vedo, kdo je Dražen Dalipagić. Današnji otroci nimajo pojma, kdo je Praja. Skoraj vse, v kar sem nekoč verjel, je izginilo. Vse vrednote, ki sem jih občudoval in po katerih sem vodil svoje življenje, ne veljajo več. In kako naj zdaj govorim o košarki. Mirno spim, zadovoljen sem, da sem tak, kot sem, in, no, obstajajo ljudje, ki se me spomnijo,” je, kot vedno, iskreno dejal Praja, ki v zadnjih letih ni bil pogosto na voljo za medije.
NBA ali Jugoslavija? Jugoslavija!
Pred skoraj 50 leti je Dalipagić dobil tudi povabilo Boston Celticsov, v njem je naslednika legendarnega Johna Havliceka videl Red Auerbach. “To je tvoj naslednik,” je Auerbach dejal Havliceku po enem tednu treningov z Dalipagićem. Kljub temu je Dalipagić ponudbo zavrnil, saj ni želel zapustiti jugoslovanske reprezentance. “Če bi to sprejel, bi se moral odpovedati reprezentanci, takšna so bila pravila. To je bila prevelika cena,” se spominja dogodkov leta 1976.
V zgodovini Partizana je do danes ostal najboljši strelec s povprečjem kar 33,7 točke na tekmo. V Italiji, kjer je igral po Partizanu, še vedno drži številne rekorde. V sezoni, ki jo je preživel pri Real Madridu, je navduševal skupaj z Mirzo Delibašićem.
Dalipagić in Dragan Kićanović sta bila med prvimi igralci v Evropi, ki sta izvedla tako imenovani “alley-oop”. Ta poteza je postala tako popularna, da jo je trener Ranko Žeravica začel vključevati v treninge reprezentance.
Svojo kariero je zaključil leta 1991 v Crveni zvezdi na povabilo svojega dolgoletnega prijatelja in soigralca Moke Slavnića. Dalipagić je bil eden najbolj prepoznavnih simbolov jugoslovanske košarke in boljših časov.
“Lovorike, priljubljenost, pomembne tekme in tudi fair-play. Vse to je bil Dražen Dalipagić. Bil je del našega otroštva, našega odraščanja, simbol boljših in srečnejših časov. Bil je gospod in vrhunski košarkar. Bil je raketa, s katero je Jugoslavija dosegla vesolje. Bil je as jugoslovanske košarke. Prihajal je iz sveta lepo vzgojenih otrok in vsi so ga imeli radi, kar je cilj vsakega športnika,” mu je hvalospev namenil Milorad Bjelogrlić.
Zapis je povzet po delu novinarskega kolega s Sportklub Srbija Miloradu Bjelogrliću.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje