Razpad Jugoslavije ni predstavljal konca športnih uspehov

Delite:
Foto: Guliverimage

V času Jugoslavije so bile jugoslovanske reprezentance med najboljšimi na svetu. Po razpadu se ni veliko spremenilo: Slovenija, Hrvaška, Srbija in ostale reprezentance nekdanje skupne države še vedno sodijo med najboljše v posameznih športih. Evropski prvaki v košarki, svetovni podprvaki v nogometu in svetovni prvaki v rokometu zadnjih let prihajajo prav z območja nekdanje Jugoslavije.

Nogometna reprezentanca Jugoslavije je veljala za evropsko nogometno velesilo. Na evropskih prvenstvih je dvakrat prišla do srebrne medalje (leta 1960 in 1968), enkrat je končala na četrtem mestu (1976 na domačem EP). Četrto mesto je najboljši dosežek reprezentance na svetovnih prvenstvih. Na premiernem mundialu leta 1930 v Urugvaju so zasedli prav četrto mesto, tako tudi leta 1962.

Še bolj uspešna od jugoslovanske nogometne reprezentance pa je Hrvaška. Naši južni sosedje so namreč aktualni svetovni podprvaki. V finalu leta 2018 so jih s 4:2 ugnali Francozi. To je največji uspeh katere izmed reprezentanc bivše Jugoslavije na velikih (nogometnih) tekmovanjih.

V skupinskem delu so končali s tremi zmagami in deveti točkami. Boljši so bili od Argentine, Nigerije in Islandije. V osmini finala so po enajstmetrovkah izločili Dansko, v četrtfinalu prav tako po najstrožjih kaznih domačine Ruse, v polfinalu še Angleže po podaljšku. Francoska ovira v finalu je bila previsoka, vseeno pa se je tista generacija hrvaške reprezentance vpisala v zgodovino nogometa.

Podobno je storila tudi hrvaška reprezentanca iz leta 1998. Skupinski del z Argentino, Jamajko in Japonsko je končala na drugem mestu, nato pa izločila Romunijo in Nemčijo. V polfinalu so jo tudi takrat izločili Francozi, za tretje mesto je bila boljša od Nizozemske. Svetovno prvenstvo v Katarju bo že dvanajsto veliko tekmovanje za hrvaško reprezentanco po osamosvojitvi.

Ostale reprezentance bivše Jugoslavije, kar se nogometnih uspehov tiče, Hrvaški ne sežejo do kolen. Na drugem mestu po uspešnosti se znajde Srbija, ki kot samostojna nastopa od leta 2006. Na evropsko prvenstvo se kot takšna še ni uvrstila, na svetovnem bo nastopila že tretjič (leta 2006 tudi kot Srbija in Črna gora). A Srbi se na mundialu še niso uspeli prebiti iz skupine.

Na tretjem mestu najdemo Slovenijo. Evropsko prvenstvo 2000 in svetovno prvenstvo 2002 ter 2010. Zlata generacija pod Srečkom Katancem, ki se je uvrstila tako na svetovno kot na evropsko prvenstvo, je prvič v samostojni Sloveniji prebila kvalifikacijsko sito. V naslednjih 20 letih je nogometno reprezentanco na katero izmed velikih tekmovanj uspel popeljati le Matjaž Kek leta 2010. V Južnoafriški Republiki so Slovenci uspeli tudi prvič zmagati, z 1:0 so bili boljši od Alžirije. Točka proti ZDA in poraz proti Angležem vseeno ni bilo dovolj za napredovanje v osmino finala.

Slovenska enajsterica, ki je v Ljudskem vrtu zagotovila drugi nastop na svetovnem prvenstvu. Foto: guliverimage

Ostale reprezentance večjih uspehov nimajo. Bosna in Hercegovina je nastopila le na svetovnem prvenstvu leta 2014, Severna Makedonija na evropskem lansko leto, obe sta izpadli po skupinskem delu. Reprezentanci Črne gore in Kosova zaenkrat še nista okusili blišča velikih nogometnih tekmovanj.

Rokomet veliko uspešnejši

Evropska prvenstva:

Veliko uspehov so deležne rokometne reprezentance držav bivše Jugoslavije. Prva medalja je padla že na premiernem evropskem prvenstvu leta 1994, ko je Hrvaška osvojila bron. Na tistem evropskem prvenstvu je nastopala tudi Slovenija, zasedla je končno 10. mesto.

Prelomen za slovensko reprezentanco je bil EP leta 2004. Na domačih tleh so v polfinalu padli Hrvati, v finalu pa so bili premočni Nemci. Slovenska reprezentanca se je veselila izjemnega uspeha: srebrnega odličja. Hrvati so se za medaljo morali obrisati pod nosom, zasedli so 4. mesto. Oddolžili so se že na naslednjem evropskem prvenstvu: leta 2008 so osvojili srebro.

Uspeh so ponovili dve leti zatem. Na evropskem prvenstvu leta 2012 pa je do prve medalje prišla tudi Srbija. Na domačem evropskem prvenstvu je osvojila srebro, Hrvati so takrat domov odnesli bron, Slovenci pa končali na 6. mestu. 5. mesto in hkrati največji uspeh na evropskih prvenstvih so dosegli Makedonci.

V zadnjih šestih letih je edini kolajni osvojila Hrvaška: na EP 2016 in EP 2020. Na slednjem je izjemno blizu prišla slovenska izbrana vrsta: na četrto mesto. Zlate medalje pa na tekmovanjih stare celine reprezentance nekdanje Jugoslavije še niso osvojile.

Svetovna prvenstva:

Izjemen je tudi pogled na zgodovino svetovnih prvenstev in na število medalj, ki so jih prinesle reprezentance nekdanje Jugoslavije.

Že leta 1995 je na svetovnem prvenstvu Hrvaška osvojila srebrno medaljo, kar je ponovila še na mundialih v letih 2005 in 2009. Leta 2013 se je okitila z bronom, za daleč največji uspeh pa velja svetovno prvenstvo 2003, ko so Hrvati postali svetovni prvaki v rokometu.

Srbi so še pod jugoslovansko zastavo dvakrat osvojili bron: na prelomu tisočletja v letih 1999 in 2001.

Bogat izplen s svetovnih prvenstev pa ima tudi slovenska reprezentanca. Prvič se je na tekmovanju najboljših reprezentanc sveta borila leta 1995, ko je končala na 18. mestu. Na začetku tisočletja se je gibala od 10. do 17. mesta, brez presežkov.

Ti so se začeli pojavljati v zadnjih 10 letih. Leta 2013 so slovenski reprezentanti osvojili 4. mesto, še bolje pa so se odrezali leta 2017. Na svetovnem prvenstvu v Franciji so osvojili bronasto medaljo, za odličje so ugnali prav Hrvate.

Foto: guliverimage

Svetovna velesila v košarki

Jugoslovanska izbrana vrsta je v svetu košarke veljala za eno najboljših. Po drugi svetovni vojni je ekipa vztrajno izboljševala svoje uvrstitve in v sedemdesetih in osemdesetih letih postala ena od dominantnih sil svetovne košarke, skupaj z Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ter osvojila pet olimpijskih medalj in osem kolajn na svetovnih prvenstvih (skupaj trinajst medalj) ter še trinajst na celinski ravni na EuroBasketu.

Iz jugoslovanske reprezentance je bilo kar enajst košarkarjev sprejetih v Fibino dvorano slavnih: Krešimir Ćosić, Dražen Dalipagić, Ivo Daneu, Mirza Delibašić, Vlade Divac, Dragan Kićanović, Radivoj Korać, Toni Kukoč, Dražen Petrović, Zoran Slavnić in Jure Zdovc.

Tako ni presenetljivo, da so tudi po razpadu Jugoslavije preostale reprezentance nadaljevale z izjemnimi uspehi.

Evropska prvenstva

Slovenci imajo na Istanbul izjemno lepe spomine, kako bo v Berlinu? Foto: Guliverimage

Med njimi najbolj uspešna, vsaj kar se tiče evropskih prvenstev, je vsekakor Srbija, ki se lahko pohvali s kar šestimi odličji na preteklih EuroBasketih, pa tudi na letošnjem spadajo med glavne favorite za končno zmagoslavje.

Srbija* je tako trikrat pokorila Evropo, dvakrat je bila druga in enkrat tretja. Za enega izmed bolj bolečih porazov so zaslužni prav slovenski košarkarji, ki so v Istanbulu leta 2017 poskrbeli za eno najlepših zgodb v zgodovini slovenskega športa.

In prav Slovenija je naslednja in hkrati edina poleg Srbije, ki se lahko pohvali z naslovom evropskih prvakov. V 90. letih slovenska izbrana vrsta ni posegala po najvišjih mestih, v novem tisočletju pa so sledili boljši izidi, vse do leta 2015, ko se je Slovenija uvrstila najslabše v 14 letih. Toda sledil je EuroBasket 2017, ki je na svetovni košarkarski zemljevid izstrelil Slovenijo, ki tudi letos spada v ožji krog favoritov za osvojitev naslova.

Naslednja, ki se lahko pohvali z odličjem na evropskih prvenstvih, je Hrvaška. Čeprav so bili pogosto med favoriti za končni naslov, pa morda nekoliko presenetljivo niso uspeli priti višje kot do tretjega mesta. To jim je uspelo v prvih letih samostojnosti (leta 1993 in 1995) na prvenstvih v Nemčiji in Grčiji, ko so obakrat osvojili bronasto odličje.

Od ostalih držav velja omeniti še Severno Makedonijo, ki je leta 2011 na EuroBasketu v Litvi presenetila mnoge in za las ostala brez medalje. V makedonskem dresu je blestel predvsem naturalizirani Američan Bo McCalebb, ki je bil izbran tudi v idealno peterko prvenstva. Severna Makedonija je že v četrtfinalu naletela na domačo reprezentanco Litve in jo po napetem obračunu tudi izločila. V polfinalu je sledil obračun proti kasnejšim prvakom Špancem, ki pa so bili prevelik zalogaj. V obračunu za tretje mesto so bili boljši košarakarji Rusije (72:68).

* Od leta 1992 do leta 2003 je reprezentanca na mednarodnih turnirjih nastopala pod imenom ZR Jugoslavija, od leta 2003 do leta 2006 pa pod imenom Srbija in Črna gora. Po razglasitvi črnogorske neodvisnosti leta 2006 je Košarkarska zveza Srbije kot članica FIBE obdržala mesto Košarkarske zveze Srbije in Črne gore. Zato so vsi rezultati in medalje iz tega obdobja pripisani srbski reprezentanci.

Svetovna prvenstva

Če so države bivše Jugoslavije zelo uspešne na evropskih tekmovanjih, se zgodba nekoliko spremeni v svetovnem merilu. Še vedno je najuspešnejša država Srbija, ki se lahko pohvali s kar dvema naslovoma svetovnih prvakov in enim drugim mestom.

Slovenija je veliko manj uspešna, saj je do sedaj zaigrala na treh svetovnih prvenstvih in se še ni vmešala v boj za odličja.

Lahko pa se z odličjem pohvalijo naši južni sosedje, ki so leta 1994 v Kanadi osvojili tretje mesto, ko so ugnali reprezentanco Grčije (78:60).

Slovenija in Srbija rešujeta čast v odbojki

Foto: Aleš Fevžer

Morda nekoliko presnetljivo na eni strani, na drugi strani pa vendar ne tako, so rezultati bivših republik Jugoslavije v odbojki. Edini dve državi, ki se lahko pohvalita z vidnejšim izidom sta Srbija in Slovenija, slednja je sicer prvič na svetovnem prvenstvu nastopila leta 2018, toda že na letošnjem svetovnem prvenstvu so slovenski odbojkarji v igri za odličje.

Srbi se lahko pohvalijo, da imajo s svetovnih prvenstev eno drugo in eno tretje mesto ter kar štiri uvrstitve na najmanj hvaležno četrto mesto. Statistika je veliko bolja na evropskih prvenstvih, tako za Slovenijo kot tudi Srbijo, slednja se lahko pohvali s kar desetimi odličji (3 zlata, 1 srebrno, 6 bronastih).

Tudi Slovenija je v zadnjih letih odbojkarska velesila. Na zadnjih štirih evropskih prvenstvih je Slovenija kar trikrat postala evropski podprvak. Manjka le še zadnji korak na najvišji stopničko.

Vaterpolo — prevlada držav bivše Jugoslavije

Foto: AP Photo/Peter Dejong via Guliver

Če kje, potem lahko rečemo, da države nekdanje Jugoslavije prevladujejo v vaterpolu, zgolj na tem področju bi lahko dejali, da Slovenija konkretno zaostaja.

Srbija, na primer, je osvojila zlate medalje na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, svetovnem pokalu, svetovni ligi FINA, sredozemskih igrah in univerzijadi, kar jih uvršča med najuspešnejše moške vaterpolske ekipe na svetu.

So najuspešnejša srbska reprezentanca, saj so osvojili več naslovov kot vse druge srbske reprezentance skupaj. Leta 2016 so postali prva ekipa, ki je osvojila naslove na vseh petih obstoječih velikih prvenstvih: Na evropskih prvenstvih, svetovnih prvenstvih, svetovnem pokalu, svetovni ligi in olimpijskih igrah hkrati.

Tudi Hrvaška se lahko pohvali z izjemnimi dosežki v vaterpolu. Na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, svetovni ligi FINA in sredozemskih igrah so osvojili zlate medalje in so poleg Srbije ena izmed najuspešnejših moških vaterpolskih reprezentanc na svetu. Skupno je Hrvaška na tekmovanjih osvojila kar 28 medalj.

Bila je prva hrvaška reprezentanca, ki je osvojila zlato medaljo na olimpijskih ali svetovnih igrah, svetovnem in evropskem prvenstvu.

Hrvaška je 20. avgusta letos odigrala 800 tekem od osamosvojitve in dosegla 517 zmag.

Z medaljo s svetovnih prvenstev se lahko pohvali tudi Črna gora, ki je leta 2013 v Barceloni osvojila drugo mesto, poleg tega pa so na svojem prvem evropskem prvenstvu osvojili zlato odličje (2008).

Odličja deklet

Verjetno nekoliko manj pozornosti prejmejo športnice v državah bivše Jugoslavije. Če fantje spadajo v sam svetovni vrh pri košarki in vaterpolu, lahko pri dekletih le redkokje izpostavimo nek presežek. Še najbolj dominante so srbska dekleta v odbojki, ki so zbrale osem odličij na svetovnih in evropskih prvenstvih.

Slovenke nas v ekipnih športnih še niso razveselile z odličjem na svetovnem ali evropskem prvenstvu, a ne glede na to, imamo veliko izjemnih športnic (Janja Garnbret, Tina Šutej, Nika Križnar in še mnoge druge), ki nas razveseljujejo s svojimi predstavami. Tudi priložnosti za odličja v ekipnih športih ne bo zmanjkalo, saj bo že kmalu na sporedu evropsko prvenstvo v rokometu za dekleta, kmalu pa sledi tudi evropsko prvenstvo v odbojki.

Komentari

Vaš komentar