Poleg slovenskega reprezentanta Alekseja Nikolića se je v dresu italijanskega prvoligaša Germani Brescia zmage proti Cedeviti Olimpiji (80:83) v skromno obiskanih Stožicah veselil tudi Ryan Taylor, sin nekdanjega košarkarja ljubljanskega kluba.
Pisalo se je leto 1997. V Ljubljani je vladala košarkarska mrzlica. Četrtkove evropske tekme Olimpije, ki je tedaj zamenjala sponzorsko ime (Smelt-Union), so bile osrednji športni dogodek v mestu. Dvorana Tivoli, v kateri je bilo prostora za dobrih štiri tisoč navijačev, je kot po pravilu pokala po šivih. In verjetno se marsikdo od ljubiteljev košarke v tedanjem hramu ljubljanskega športa spominja simpatičnega temnopoltega fantiča, ki je ob odmoru med polčasoma vzel žogo in jo metal proti obroču. Če jo je uspel spraviti v koš, se je zaslišal glasen aplavz. Kmalu zatem je moral parket prepustiti košarkarjem Olimpije. Tudi svojemu očetu – Johnu Taylorju.
Več kot četrt stoletja pozneje se je vrnil v Ljubljano. Ryan Taylor, tisti otrok iz leta 1997, ki je bil pravi Ljubljenec Tivolija, je danes 27-letni košarkar Brescie. Vrste italijanskega prvoligaša je, podobno kot slovenski reprezentant Aleksej Nikolić, okrepil pred dnevi. Tekma v Ljubljani je bila zanj prva v novem dresu in prva v EuroCupu. Končal jo je na zmagoviti strani, sam pa je v slabih štirinajstih minutah prispeval 13 točk, 3 skoke in asistenco.
“Neverjeten občutek. Moja ljubezen do košarke je namreč vzklila prav v Ljubljani, zato je nekaj posebnega, da sem lahko svojo prvo tekmo v evropskem pokalu odigral proti nekdanji ekipi mojega očeta,” nam je po krstni tekmi dejal 198 centimetrov visoki branilec, ki se je v Italijo preselil iz Grčije, kjer je igral za Apollon iz Patrasa. Balkanske izkušnje je sicer pridobival že kot igralec Iraklisa, košarkarski kruh pa si se služil tudi v novozelandski konkurenci (Canterbury Rams).
Sanjal je tudi o severnoameriški poklicni ligi NBA. Potem ko je na študentski ravni igral za Ohio Bobcats, Evansville Aces in Northwestern Wildcats, se je znašel celo na radarju Golden State Warriors. Igral je za razvojno ekipo aktualnih prvakov v Santa Cruzu, prvi ekipi pa se je najbolj približal leta 2020, ko je bil povabljen na priprave. Prave priložnosti na koncu resda ni dočakal, a priznava, da je že tista izkušnja presegla vsa pričakovanja.
Očetova tragična zgodba
Ryan ne skriva, da na svoj košarkarski razvoj glede skozi prizmo očetove kariere. John Taylor je bil njegov prvi košarkarski učitelj, a žal tudi protagonist tragične družinske zgodbe. Nekdanji košarkar ljubljanske Olimpije, kjer so bili njegovi soigralci med drugim tudi Jure Zdovc, Ariel McDonald in zdajšnji trener Jurica Golemac, je namreč, umrl štiri leta po slovenski avanturi.
Zgodilo se je v domači garaži, kjer se je lotil popravila svojega vozila. Ob tem je pozabil odpreti garažno okno. Usodni so bili hlapi ogljikovega dioksida iz izpušne cevi Chevrolet Impale. 31-letnega Američana so našli mrtvega. Prav košarka je bila za sina Ryana, ki je takrat obiskoval tretji razred osnovne šole, najboljši ventil ob žalovanju. Ure in ure je preživljal na zunanjih igriščih in naposled sklenil, da bo prav košarka tudi njegov poklic. “Želim po očetovi poti,” pravi sredin gost ljubljanskih Stožic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!