Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tudi okroglih trideset let po zmagoslavju tedanje Smelt Olimpije v evropskem pokalu je Roman Horvat ostal osrednji junak finalne zmage v Lozani. Kako se spominja 15. marca 1994? Kje je danes?
Ko se je prav na današnji dan v finalni tekmi evropskega pokala med Olimpijo in Taugresom prvič visoko dvignil v zrak in uspešno zadel met izza črte 6,25 metra, ki je tedaj še označevala poskus za tri točke, je Roman Horvat zaslutil, da bi to utegnil biti njegov večer. ”Vedelo se je, da je Dušan Hauptman naša prva violina. Jaz sem bil nekako številka dve. Takrat sva malce zamenjala vlogi. Padel sem v strelski ritem,” se natančno tri desetletja pozneje spominja takratni krilni košarkar Smelta Olimpije. Do konca tekme je v neverjetni predstavi vknjižil 36 točk. Kapetan Dušan Hauptman jih je prispeval 27, tako da je Olimpija pod taktirko trenerja Zmaga Sagadina v velikem slogu ugnala španskega tekmeca (91:81), za katerega sta tedaj igrala tudi Velimir Perasović in Pablo Laso.
Foto: utrinki iz Lozane
”Nikoli nisem razmišljal o tem, ali je to največji klubski uspeh. Takrat smo se ga neizmerno veselili. Ko pa se je Lozana časovno oddaljevala, sem se zavedal, da gre za zapuščino. Kot bi novim generacijam pustili nek izziv, za katerega smo upali, da ga bodo presegli. Zdaj vem, da bo težko. Časi so se spremenilo. 30 let … To je zgodovina. Veseli me, da sem bil del ekipe, ki se je vpisala v zgodovino. Ljudje me še danes pogosto pocukajo za rokav in mi pripovedujejo, kako so spremljali tekmo,” razmišlja Horvat, tedaj z 22 leti del mlajšega pola ekipe, v katerega so spadali tudi Jaka Daneu, Boris Gorenc in Marko Tušek, medtem ko pa sta za izkušeno protiutež skrbela predvsem že omenjeni Hauptman in pa Žarko Djurišić.
To so tudi košarkarji, ki so tvorili okostje tedanje reprezentance. Ta je, podobno kot Olimpija, pogosto jadrala na osamosvojitvenem zanosu. ”Po razpadu Jugoslavije so se nam čez noč odprla evropska vrata. Kar naenkrat slovenski klub ni več čakal v vrsti za velikani iz nekdanje skupne lige. Tudi reprezentanca se je postavila na mednarodno sceno. Leta 1992 nas je koš oddaljil od preboja na olimpijske igre, kjer bi se lahko srečali s sanjskim moštom. Košarka se je vzpenjala. To smo spremljali. Veseli me, da je bilo to v mojem času,” pravi Horvat, pred tem sicer tudi član mladinske jugoslovanske reprezentance, v kateri je bil soigralec Dejana Bodriroge.
Lozana 1994 je zanj ostala vrhunec, pa čeprav je bil tri leta pozneje tudi del ekipe za zaključnem evroligaškem turnirju v Rimu. Želeni in pričakovani individualni preboj pa mu je preprečila hujša poškodba hrbta, pa kateri se nikoli ni uspel vrniti na najvišjo raven. ”Danes sem vesel, da se zdrav. Živim brez bolečin. Vem pa, da bi se lahko moja kariera obrnila v drugačno smer, če ne bi bilo tistih težav. A na to nimam vpliva. Nikoli nisem razmišljal o tem, kaj bi lahko storil drugače. Tudi kakšnega obžalovanja ne čutim,” pripoveduje član prve slovenske reprezentance.
Srečo je vseeno iskal tudi v tujini. Med drugim je igral za Türk Telekom, Hapoel iz Tel Aviva in Frankfurt, v slovenskih okvirih pa za Hopse, Parklje, matični Triglav in kot veteran v zaključku kariere za Šenčur. Pri omenjenem gorenjskem prvoligašu se je nato ustalil tudi po koncu kariere. Trenutno opravljal vlogo podpredsednika. ”Gre za klub iz majhnega okolja. Prav veliko prostora za rast, žal nimamo. Vesel bom , če bomo ohranili to raven ali se še malce dvignili,” je pogovor ob okrogli obletnici Lozane 1994 zaključil Roman Horvat, ki sodeluje tudi pri nastajajočem filmu o enem največjih uspehov slovenske klubske košarke.
Smelt Olimpija – Taugres 91:81
15. marec 1994, Lozana, dvorana Malley, gledalcev 6000, sodnika: Pitsilkas (Grčija), Colucci (Italija).
Smelt Olimpija: Horvat 36 (0:2), Daneu 2 (2:4), Razić, Hauptman 27 (5:6), Tušek 8 (2:6), Kraljević 6 (2:4), Gorenc 10 (4:3), Nosov, Djurišić 2, Zaletel.
Taugres: Rivas 3 (3:6), Perasović 20 (2:2), Laso 3 (1:2), Talaveron, Abad 8 (6:8), K. P. Cazorla 1 (1:2), Rodrigues, Bannister 32 (8:10), Chiuchurre, Gomez 12.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje