Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Domen Zevnik, selektor slovenske košarkarske reprezentance do 18 let in novi glavni trener novomeške Krke, v pogovoru za Sportklub o mladinskem EuroBasketu, nadarjeni generaciji, klubskem izzivu, ligi NCAA …
Potem ko je v minulem tednu za slovensko košarkarsko zgodbo poletja z naslovom evropskih prvakov poskrbela slovenska reprezentanca do 20 let, bodo ta teden z boji na prvenstvu stare celine začeli dve leti mlajši rojaki. Selektorsko taktirko nadarjene ekipe, v kateri so med drugim tudi Stefan Joksumović, Lukas Nikola Bojović, Gal Čop, Maks Ciperle in Igor Stjepanović, bo vihtel Domen Zevnik.
O komaj 32-letnem trenerju iz Brežic bomo tudi po EuroBasketu U-18 v Trentinu zanesljivo še večkrat slišali. Pred kratkim je namreč na klopi novomeške Krke nasledil Dejana Jakaro. V dolenjskem klubu je doslej deloval kot pomočnik glavnega trenerja, vrsto let pa je bil tudi vodja mlajših selekcij.
Zevnik velja za predstavnika novega košarkarskega vala. Trenersko pot je sicer začel v Krškem, potem ko sta njegovo košarkarsko kariero, med katero je igral za Brežice, Krško, Slovan in Lastovko, prekinili dve hujši poškodbi kolena.
Intervju: Domen Zevnik
Kakšna je popotnica mladinske reprezentance pred EuroBasketom v sosednji Italiji?
Gre za ekipo nadarjenih posameznikov, ki pa bodo morali to potrditi na parketu. Predvsem pa bodo morali dokazati, da lahko igrajo skupaj – drug za drugega. Zanimivo jih bo gledati, saj so to košarkarji, od katerih bi se marsikdo lahko prebil tudi na člansko reprezentančno raven. Vseeno teh fantov še ne želim prehitro označevati, jih obremenjevati, izpostavljati … Cilj? Mora biti visok. Najvišji. A zame je najpomembneje, da se pokažemo kot ekipa. Prav ta slika bo potrdila pravo talentiranost posameznikov.
Na očeh košarkarske javnosti boste tudi zaradi Stefana Joksimovića. Je on vodja te reprezentance?
Nerad izpostavljam posameznike. Če pa me konkretno sprašujete, moram pritrditi, da ni le izjemen talent, temveč košarkar z izrazitimi delovnimi navadami, etiko in pravo miselnostjo. Že po prvem treningu je prosil za dodaten termin, med katerim je pilil met. Podobno je bilo po drugem treningu. Verjamem, da takšen košarkar lahko vodi tudi z zgledom.
Na tribunah bodo prav gotovo številni skavti. Vas skrbi igranje za lastno statistiko?
Mlad košarkar seveda ve, da lahko v sodobnem športu pride v okolja, ki mu zagotovijo preživetje. V štabu poudarjamo kolektivno zavest. Obenem pa trdim, da lovci na talente ne iščejo le nekoga, ki bo dosegel 35 točk, ob tem pa mu ne bo mar za soigralce. Ne, gre za košarkarske strokovnjake, ki iščejo fante, ki se znajo zliti z ekipo.
Na družbenih omrežjih se širijo tudi profili, ki ocenjujejo košarkarje in njihov potencial ter s tem ustvarjajo vrvež. Je to moteč dejavnik?
To je neizbežno. To je realnost, v kateri živimo. To moramo sprejeti in poiskati način, kako to obrniti sebi v prid. To lahko storimo s stalno komunikacijo, odkritostjo, analizami … Obenem pa se je treba vselej vprašati tudi, kako kredibilen je vir.
Po evropskem prvenstvu vas čaka vodenje Krke. Izziv kariere? Kako se ga boste lotili?
Ne obremenjujem se le z rezultatom, čeprav se bom vsake tekme lotil maksimalno. Zame bo osrednje merilo opravljeno delo, in sicer v kar največjem obsegu. Želim gojiti ekipni duh. Rad bi nadaljeval gradnjo kulture dela in kluba. Trenutno me zanima, kako bomo videti prvi ali peti dan priprav. Verjamem, da lahko gradimo uspešno zgodbo.
Kakšno košarko lahko obljubite?
Hitro, agresivno, borbeno in nepopustljivo.
Krka je stalnica v slovenski košarki. Stalno pri vrhu. A zdi se, da je obstala v vakuumu, v katerem je Olimpija nedosegljiva, proračun je omejen, temu primerne pa so tudi ambicije.
Rezultati zadnjih dveh sezon niso samoumevni. Pred nekaj leti je bil slovenski finalist Helios. Krka je tudi izpadla iz lige ABA ali hodila po robu. Šele Dejan Jakara je vnovič stabiliziral položaj Krke. Višji cilji? Želja ni sporna. Vse pa je pogojeno s financami. Cedevito Olimpijo lahko premagamo na eni tekmi. Jo lahko trikrat? Težko, ob tako veliki razliki v proračunu. Tudi v ligi ABA se je težko iz tedna v teden kosati z boljšimi in večjimi klubi. Vseeno ne pristajam le na osnovne cilje. Želim več.
Ob finančnih omejitvah je bila mantra slovenskih trenerjev vedno delo z mladimi. Danes pa objektivna težava te usmeritve postaja liga NCAA. Kako se soočiti s tem trendom in prilagoditi novi realnosti?
Menim, da bomo morali dojemanje meje mladega košarkarja malce dvigniti. Po novem bodo mladi košarkarji tudi tisti, ki se bodo vračali iz ameriških univerzitetnih ekip. Razvijati bomo morali tudi določene košarkarje, ki, denimo, niso že pri osemnajstih letih pokazali želene košarkarske širine. Tudi v novi sezoni bomo imeli nekaj košarkarjev, ki niso več najstniki, a jih vseeno še označujemo za mlade. V ogenj bomo potisnili tudi mlajše.
Kakšna pa so vaša pričakovanja o kakovosti in razvojni stopnji košarkarjev, ki se bodo iz lige NCAA vračali v Evropo? Se bodo bili pripravljeni gnati tudi za precej manjše zaslužke?
To so zelo objektivni pomisleki. Na pravi odgovor bomo morali počakati še leto ali dve. Zagotovo bomo nekaj košarkarjev izgubili, saj bodo zaslužili dovolj za novo življenje. Košarkarski razvoj? Skrbijo me igralne minute in ameriški koncept, v katerem določena univerza goji specifičen slog igre, zaradi česar so košarkarji ožje usmerjeni. Evropa košarkarjem da precej večjo širino, v Ameriki pa so košarkarji taktično manj podkovani.
Dandanes smo priča trendu specializiranih pomočnikov. Je v vas vedno zorela ideja o samostojnem trenerskem delu?
Ne skrivam, da sem se, tudi zaradi značajskih lastnosti, videl v vlogi glavnega trenerja. To seveda ne pomeni, da nisem užival v vlogi pomočnika. Opravljal sem jo tudi maksimalno zavzeto, a vselej z namenom in idejo, da se učim in nekoč postanem glavni trener. Ni se mi mudilo na glavni stolček. S trenerjem Dejanom Jakaro bi z veseljem sodeloval tudi v prihodnjih sezonah. Tudi v prihodnje ne bi imel težav, če bi me poklicalo kakšno trenersko ime in ponudilo vlogo pomočnika. Še vedno sem namreč mlad trener.
Kako “nevarna” je ta mladost, predvsem na ravni gradnje avtoritete?
Na vseh ravneh se trener sooča s preizkušnjami. Če so trenerjeve usmeritve podprte z idejami in znanjem, si lahko kljub mladosti ustvari avtoriteto. Lagal bi, če bi dejal, da o tem ne razmišljam. A po drugi strani vem, koliko ur sem vložil v košarko. Tudi v konkretne akcije, ki jih nato predstavim košarkarjem. Primer: pred časom sem razmišljal o določeni akciji “pick ‘n’ roll”. Ko sem se znašel v dilemi, sem za mnenje povprašal Igorja Kokoškova. Dobil sem njegovo potrditev. Zato bom lahko na treningu lažje zagovarjal tezo. Osnova v pogovorih s košarkarji pa je, da moraš vedno imeti odgovor na njihovo vprašanje.
Kdo je poleg Dejana Jakare še vplival na vašo trenersko kariero?
Na začetku moje poti je Dejan Gašparin opravil odlično mentorsko delo. Gre za zahtevnega trenerja, ki te nauči osnov in trdega dela. Na moj razvoj so vplivali tudi trenerji iz moje generacije. Izpostavil bi Nejca Kobala, s katerim sva ure in ure debatirala o košarki. V zadnjih letih pa sta name najbolj vplivala Dejan Jakara v Krki in Aleksander Sekulić, ki me je povabil v člansko reprezentanco. Gre za strokovnjaka z različnih vej trenerstva.
Kakšna je vaša ideja sodobnega trenerstva?
Obstajajo trenerji, ki vedo zelo veliko, a tega ne znajo usmeriti v svojo ekipo. So tudi trenerji, ki morda zagovarjajo kakšno slabše izhodišče, a ga znajo spretno udejanjiti. Zame je osnova ekipa, ki mora biti borbena in dihati drug za drugega. Sledi iskanje drobnih prednosti, ki vodijo do ekipne uspešnosti. Na tej ravni mi je marsikatera vrata odprlo sodelovanje z Jakaro. On je košarkarski šahist.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!