V 78. letu starosti je umrl nekdanji jugoslovanski košarkarski reprezentant in eden od velikanov ljubljanske Olimpije Borut Bassin.

“Premlad sem, da bi ga videl v živo igrati, pravijo pa, da je bil ljubljenec tivolske publike in rado viden gost na igriščih bivše države. Danes ponoči se je za vedno poslovil. Oče, najdi miren kotiček tam zgor,” je na twitterju zapisal priznani košarkarski analitik Luka Bassin in tako na ganljiv način sporočil vest o smrti očeta.

Poslovil se je Borut Bassin, legendarni Taubi, kot so ga klicali soigralci, vrstniki in ljubitelji košarke. Rojen je bil 6. julija 1944. Otrok ljubljanske Olimpije, za katero je zaigral že kot najstnik. Matičnemu klubu je ostal zvest. Tudi v 60. letih preteklega stoletja, ko je Olimpija zaigrala med najboljšo evropsko četverico ter bila tudi večkratni državni prvak. Dolga leta je bil eden od vlečnih konjev najboljšega slovenskega moštva. Le kratek del kariere je igral za zagrebško Industromontažo. Bil je eden od osrednjih obrazov Olimpije. Tisti, ob katerem se je sprostil in razigral tudi Ivo Daneu.

Premlad sem, da bi ga videl "v živo" igrati, pravijo pa, da je bil ljubljenec tivolske publike in rado viden gost na igriščih bivše države.
Danes ponoči se je za vedno poslovil. 💔
Oče, najdi miren kotiček tam zgoraj. #RIP pic.twitter.com/9lxngdIVo5

— Luka Bassin (@LukaBassin) June 15, 2022

Igral je na položaju branilca, kljub vidnem manku centimetrov pa se je rad podajal pod koš. Znan je bil po igrivosti in nepredvidljivosti, pa tudi po odlični obrambi, iz katere je razvijal protinapade. Igralec, ki je štrlel iz okvirov. To so opazili tudi reprezentančni selektorji in mu namenili modri dres. Garderobo so si z njim delili tudi Krešimir Čosić, Radivoj Korač, Vinko Jelovac … In seveda Daneu. Vrsto let je bil namreč jugoslovanski reprezentant. Pod vodstvom velikanov in utemeljiteljev jugoslovanske košarkarske šole Ranka Žeravice in Aleksandra Nikolića. Med drugim je s ‘plavimi’ osvojil srebro na svetovnem prvenstvu 1967 in še dve odličji na evropskem prvenstvu (1963 in 1971). Le na domačem SP 1970 v Ljubljani ni nastopil.

Po karieri je deloval v gospodarstvu kot komercialist, redko je bil viden v medijih, zadnja leta pa je kot upokojenec preživel v okolici Tolmina.