Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ko se ti "zgodi" Luka Dončić, se vizija kluba piše na novo. Igralec takšnega kova sproži alarm, ki sproži odštevalnik. Vse je pogojeno s konkurenčnostjo ekipe. Štejejo le zmage. Cilj je zgolj naslov prvaka. V takšni situaciji se je junija 2018 znašla franšiza lige NBA Dallas Mavericks.
Alarm se je v Dallasu oglasil 21. junija 2018 in zvoni še danes. Takrat so Teksašani kot tretjega po vrsti po menjavi z Atlanto izbrali 19-letnega Luko Dončića, ki je prihodnost franšize obrnil na glavo. V Dallasu se je s skorajšnjim slovesom legendarnega Dirka Nowitzkega pričakovalo večletno obdobje miru in visokih izborov na naboru. Ko je šele po praktično zgolj eni sezoni t.i. tankanja, kot čez lužo pravijo namernemu slabenju in mlajšanju moštva, da bi si tako s slabšimi izidi zagotovili boljši izbor na vsakoletnem naboru, v Dallasu pristal slovenski čudežni deček, se je tankanje skoraj čez noč tudi končalo. Luka je bil preprosto prehitro predober.
En naziv najboljšega novinca sezone, trije izbori v najboljšo peterko lige, trije vpoklici na tekmo vseh zvezd in dobra štiri leta pozneje, moštvo okoli Slovenca ni bistveno boljše. “Kje je pomoč Luki Dončiću?” je vprašanje, ki si ga vse pogosteje zastavljajo številni ljubitelji košarke v Sloveniji in po svetu.
Ker je po toči zvoniti prepozno, si poglejmo trenutni položaj Dallas Mavericks. Poskušali bomo odgovoriti na zgornje vprašanje, ugotavljali, zakaj so roke vodilnih mož, ki sprejemajo odločitve, tesno zvezane in kdaj bi se to lahko spremenilo. V kolikor se ne bo, obstaja vse večja nevarnost, da bo Luka Dončić potrkal na vrata lastnika Marka Cubana in zahteval spremembo okolja, opozarjajo v ZDA.
Poteza, ki še danes omejuje Dallas
Na tej točki je obvezno kot ključno omeniti menjavo za latvijskega centra Kristapsa Porzingisa, ki se je zgodila februarja 2019. Bil naj bi Robin Dallasovemu Batmanu, a se je zgodba za Mavse končala katastrofalno, posledice pa plačujejo še danes. Obveznosti še niti niso v celoti poravnane.
Porzingis od 10. februarja 2022 ni več član Dallas Mavericks. Morda se sprašujete, zakaj ima Latvijec še vedno velik vpliv na kadrovanje svojega nekdanjega kluba. Poglavitna razloga sta dva. Prvi je ta, da je Dallas v menjavi zanj v New York poslal tudi dva bodoča izbora na naboru, oba v prvem krogu. V letih 2021 in 2023. Slednji torej še pripada New Yorku in bo poplačan junija prihodnje leto. Velja dodati, da je nabor zaščiten za prvih deset mest. Torej, če bi Dallas letos povsem zgrešil končnico, bi nabor obdržal ter se poplačilo prestavi v leto 2024.
Ker liga NBA s t.i. stepienovim pravilom ne dovoljuje, da moštvo v menjavi v drugo franšizo pošlje nabor v prvem krogu v zaporednih letih, brez, da ga tudi prejme v zameno, torej Dallas trenutno še vedno ne more v menjavo vključiti niti svojega nabora leta 2024.
Prav tako je Dallas Porzingusu podaljšal pogodbo in mu za dodatnih pet let namenil kar 158 milijonov dolarjev. Ker je imel v nadaljevanju ogromne težave s poškodbami in na parketu ni imel učinka, je njegova visoka pogodba postala breme, ki se ga je bilo skoraj nemogoče znebiti.
Največ, kar so Mavsi uspeli dobiti v zameno, sta pogodbi Spencerja Dinwiddieja in Davisa Bertansa, ki sta se v Teksas preselila v menjavi z Washingtonom. Če prvi deloma še opravičuje 20-milijonsko letno plačo, pa je pogodba Davisa Bertansa izjemno obremenjujoča. Letos bo namreč zaslužil 16 in prihodnje leto 17 milijonov ameriških zelencev. Pogodbo ima tudi za sezono 2024/25, a jo lahko Dallas predčasno prekine, kar bi klub stalo 5 namesto 16 milijonov dolarjev.
Menjava za Porzingisa je sicer le vrh ledene gore. Število ponesrečenih transakcij narašča. Jalen Brunson, ki je lani postal drugi najpomembnejši mož ob Dončiću, ni želel podaljšati pogodbe. Mavsi so mu ponujali več kot 100 milijonov dolarjev za štiri leta, medtem ko so imeli možnost, da bi ga na začetku lanske sezone podaljšali za skoraj pol manj, a tega niso izkoristili! Tudi poletni podpis 35-letnega JaVala McGeeja se kaže kot strel v prazno. Letošnja glavna okrepitev Christian Wood pa tekme začenja s klopi, po sezoni pa mu poteče pogodba, trenutno je tako težko pričakovati, da bi sklenil novo. Letos je precejšnje razočaranje tudi trener Jason Kidd, čigar prihod je lanskega junija večina pospremila z dvomi.
Zakaj takšne težave pri iskanju drugega zvezdnika?
1. Trenutna plačna struktura kluba: Masa plač Dallas Mavericks na letni ravni ne presega zgolj osnovne omejitve (t.i. salary cap), temveč tudi mejo luksuznega davka. Nad to mejo so klubi še dodatno omejeni v menjavah in pri podpisovanju prostih košarkarjev, po sezoni pa dolžni še plačila visoke kazni, ki je odvisna od zneska nad omejitvijo. Mavsi imajo v kadru kopico slabih pogodb, ki jih je težko vključiti v menjave, saj imajo negativno vrednost.
2. Pomanjkanje mladih perspektivnih košarkarjev, ki bi služili kot “plačilo” v menjavi: Brunson, ki je lani iz sebe napravil odličnega košarkarja, je po preteku pogodbe odšel zastonj. Večina nosilcev se bliža ali je že presegla starost 30 let. Luka Dončić je s 23 leti celo tretji najmlajši igralec moštva. Edini z določeno vrednostjo je 22-letni Josh Green, ki je to sezono storil precejšen korak naprej. Morda bi v prihodnje to lahko postal tudi Jaden Hardy.
3. Omejitve pri menjavi svojih izborov na prihodnjih naborih: Zgoraj omenjenja obveznost do New Yorka, ki mu pripada izbor Dallasa v letu 2023, posledično onemogoča menjavo izbora leta 2024. Torej lahko trenutno brez ovir Dallas v menjavo vključi šele izbor leta 2025, pa še to zgolj ob predpogoju, da najprej odstrani omejitve do nabora leta 2023, ki ga dolguje Knicksom. Menjava po vzoru Milwaukeejevega, ki je z uporabo štirih naborov iz New Orleansa pripeljal izvrstnega Jruja Holidayja, tako trenutno ni realno dosegljiva.
Še dve leti, da prepričajo Dončića
Trenutna nezmožnost izboljšanja moštva je strokovnjakom in tudi številnim navijačem Dallas Mavericks dobro znana. Ameriški novinar ESPN Tim MacMahon je tako pred dnevi dejal, da ima teksaška franšiza na voljo še dvoletno okno, preden bi lahko zares nastale težave.
“V teh dveh letih morajo prepričati Luko, kot je to Milwaukeeju uspelo z Giannisom Antetokounmpom, da so sposobni zgraditi moštvo, ki bo vsako leto konkuriralo za vrh. Ne bom trdil, da bo v primeru neuspeha Dončić zahteval menjavo, a dejstvo je, da bo imel vso moč, da to stori,” se je razgovoril v Hoop Collective podkastu.
Ključno bo tako predvsem poletje 2024. Če Dallas leta 2023 poplača obveznosti do New Yorka, se jim od leta 2024 sprostijo prihodnji nabori, ki so lahko močno orožje v menjavi. Prav tako se takrat iztečeta pogodbi Dinwiddieju in Reggieju Bullocku, Bertansa lahko odslovijo in tako prihranijo dodatnih 11 milijonov dolarjev. Že leto prej se izteče tudi pogodba Dwightu Powellu. Skupaj bi samo s to četverico Mavsi sprostili več kot 50 milijonov dolarjev na sezono.
Tako bi lahko imel takrat Dallas v rokah dvojno orožje. Potencialno bi s sproščenim proračunom pod salary capom postali konkurenti pri podpisovanju kvalitetnih in seveda tudi dražjih prostih košarkarjev. Hkrati bi lahko izbore na prihodnjih naborih in morebiti še iztekajočo pogodbo Tima Hardawaya (16,2 milijona) ter še kakšnega drugega člana moštva, uporabili v menjavi za vrhunskega košarkarja, v kolikor bi se seveda za to ponudila priložnost. Predvsem bodo morali biti vodilni možje Dallasa na trgu agresivni in drzni.
Poleti leta 2024 bomo torej dobili odgovor, ali bo šla franšiza Dallas Mavericks z Luko Dončićem po poti Milwaukee Bucks in Giannisa Antetokounmpa, ali po poti Cleveland Cavaliers, ki LeBrona Jamesa kar sedem let po naboru niso uspeli obdati s kvalitetnimi košarkarji in ga naposled izgubili v Miamiju. Ura teče. Koliko časa je še ostalo, ve le Luka Dončić.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje