Nazaj v ZDA se je iz slovenske košarkarske reprezentance vrnil tudi Vlatko Čančar, ki je pred svojo četrto sezono z Denver Nuggets. Že zgodaj po odprtju tržnice mu je vodstvo kluba s podaljšanjem pogodbe izkazalo veliko zaupanje, prebliski iz zadnjega leta in igra v reprezentanci pa dajeta upanje, da je pred njim najboljša klubska sezona v ligi NBA.
Zadnji septembrski dnevi za vseh 30 moštev najmočnejše košarkarske lige na svetu prinašajo številne medijske obveznosti pred novo sezono. Nobena izjema ni franšiza Denver Nuggets, ki ima v svojih vrstah aktualnega najkoristnejšega igralca sezone Nikolo Jokića, ki si ta laskavi naziv lasti že dve leti v nizu.
V lanski sezoni je imelo moštvo, ki je sicer pred sezono sodilo v širši krog favoritov, ogromno težav s poškodbami, ki so povsem zdesetkale zasedbo trenerja Michaela Malona. Med nesrečniki je bil tudi Vlatko Čančar, ki je v svoji tretji sezoni čez lužo končno dočakal pravo priložnost, a mu jo je odnesla težja poškodba stopala. Pripetila se mu je na januarskem “slovenskem” dvoboju proti Dallasu. Do te tekme je užival svojo daleč največjo minutažo v dosedanji karieri v ligi NBA, en obračun je začel celo v začetni peterki.
“Bilo je odlično, lep občutek je, kot ti nekdo zaupa. Seveda greš tako v tekmo z večjo samozavestjo. Igral sem že za trenerje, ki te postavijo na klop takoj, ko napraviš eno napako. Nato tudi za takšne, ki ti dovolijo igrati, ko se napake vrstijo,” se je v pogovoru za Alttitude Sports Radio na minulo sezono ozrl 25-letni Koprčan.
Boleč spomin na EuroBasket
Čeprav mu je celotno drugo polovico lanske sezone odnesla poškodba, je julija, ko se je odprla tržnica za podpisovanje prostih košarkarjev, na mizo dobil novo triletno pogodbo, “težko” slabih sedem milijonov evrov. V reprezentanco se je tako lahko vrnil z mirno glavo in osredotočen na svoje predstave. Ob Luki Dončiću je bil eden najboljših posameznikov Slovenije minulo poletje. Na EP je na sedmih tekmah v povprečju vpisal 11,6 točke, 5 skokov in 1,9 asistence v slabih 30 minutah igre.
“To prikliče nazaj slabe spomine,” je ob omembi EuroBasketa sprva v smehu dejal Čančar in nadaljeval: “Presenetili so nas Poljaki v četrtfinalu. Sicer pa je bil letošnji EuroBasket izjemen, pomerili smo se z nekaterimi odličnimi reprezentancami, to prvenstvo je bilo eno najboljših v smislu NBA talenta. Imeli smo velik pritisk, Slovenija je nenazadnje branila naslov, tam sta bili še Grčija in Srbija, videli pa smo, da ne smeš nikoli odpisati Španije.”
Posebej je pohvalil znamenitega stratega Sergia Scariola, igra Špancev pa ga je spomnila na za slovensko košarko zlato leto 2017. “Nekaj izjemnih igralcev, ki mejijo na zvezdnike in kopico odličnih podpornih igralcev. Vsak se lahko nekaj nauči iz letošnjega EuroBasketa, ne slavi vedno ekipa z nejveč talenta. Dokler razumemo naše vloge in zakaj se igra košarka, bomo na pravi poti.”
Nova pogodba za novo priložnost
V reprezentanci je Čančar med nosilci, v klubu pa ga znova čaka hud boj za minute in dokazovanje. Na položajih tri in štiri, kjer se dobro znajde Vlatko, bosta začenjala Michael Porter in Aaron Gordon, nato v ozadju čakajo še Jeff Green, Zeke Nnaji in Bruce Brown. A nova večletna pogodba je jasen znak, da klub še verjame v talent Slovenca.
Ob koncu pogovora sta se voditelja Scott Hastings in Josh Dover pošalila s Čančarjem in mu zagrozila, da bosta Jokiću prenesla sporočilo, da je zanj Luka boljši košarkar. Vlatko se je nasmejal in odgovoril z isto mero. “Poglejta, premagali smo Srbijo, samo to bom rekel … Če bi nas premagali, pa bi izbral Nikolo,” je v smehu dodal dobro razpoloženi slovenski reprezentant.
Denver bo sicer v pripravljalnem obdobju odigral pet tekem, prvo v nočnih urah 4. oktobra po slovenskem času. Redni del pa odpira 20. oktobra v Utahu.
O čem vse je še govoril Vlatko Čančar?
O drugačnih pričakovanjih v slovenski reprezentanci:
“Zelo se spremeni, ker imaš vedno na sebi večji pritisk, saj prihajaš iz lige NBA. Zdaj, ko pridem v reprezentanco, od tebe vsi veliko pričakujejo, ne glede na starost. Po eni strani mi to pomaga, da sem bolj osredotočen in bolje pripravljen, a kot ste lahko videli, je moja vloga tukaj precej manjša.”
O razlikah med ameriško in evropsko košarko:
“V ligi NBA je precej več individualnega talenta kot v Evropi, a v Evropi se učiš, kako pretentati nasprotnika. Brati moraš igro. Zato številni igralci, ki v NBA pridejo iz Evrope, dosegajo dosti lahkih košev, brez da bi se sploh trudili, saj so na pravem mestu ob pravem času. Tehnični del evropske košarke je boljši, a le zato, ker želijo trenerji dolge napade in ekipno igro. Morda smo le mi, Srbija in Grčija igrali veliko izolacije, ker smo imeli tri superzvezdnike. Vsi ostali so igrali sisteme, žoga je krožila, pick and roll …”
O igranju z Luko Dončićem in Nikolo Jokićem:
“Res sem srečen, da lahko igram z obema. Luka igra bolj z odnosom po principu ‘je** **’, kadarkoli ti bo prišel v obraz, če bo to želel. Nikola pa je bolj umirjen. Prav tako se zna razjeziti, a to manj pokaže. Oba imata isto željo, a to drugače pokažeta. V EuroBasketu so se naučili, kako igrati proti nam. Luki so dovolili, da igra v izolaciji, ostale pa so nas zaprli. Gledal sem tudi Srbijo, podobno so se lotili Nikole. Oba sta po svoje unikatna.”
O različnih trenerjih skozi kariero:
“Ko sem začenjal, sem moral hitro na klop. Nato čakaš na priložnost, lahko traja tudi nekaj tekem, preden jo spet dobiš, kar v tebe naseli strah. Hkrati si bolj osredotočen na to, da ne delaš napak. Ko sem prišel v Mego, se je trener Dejan Milojević, ki je zdaj pomočnik v Golden State Warriors, name drl, ker nisem metal na koš, ko sem bil odprt, saj je želel, da kdaj naredim napako in igram naprej, saj le tako lahko postanem boljši košarkar.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!