Goran Dragić je na medijskem terminu pred pripravami na novo sezono lige NBA prvič oblekel dres Chicaga. Spregovoril je o novi ekipi, o Dončićevem Dallasu in o minulem EuroBasketu.

Dončić z Miličem do preskakovanja avtomobilov

Košarka

26. Sep 2022 0

Košarka

26. Sep 2022 0

Edo Murić na radarju Dallasa

Košarka

26. Sep 2022 2

Košarka

26. Sep 2022 2

Goran Dragić kot slovenski košarkar z najdaljšim stažem v ligi NBA vstopa v svojo petnajsto sezono v najmočnejši ligi na svetu. V lanski je igral za Toronto in Brooklyn, letos pa bo del legendarne franšize iz Chicaga. Neumorni 36-letnik je nad novo priložnostjo navdušen: “Imam veliko izkušenj, ki jih bom delil s soigralci. Če me potrebujejo, lahko prihajam s klopi. Sem na točki v karieri, kjer bom naredil karkoli ekipa potrebuje od mene. Komaj čakam da se sezona začne. Sem vesel, da sem del tega moštva.”

Na vprašanje, kaj ga v petnajsti sezoni še žene, je povedal: “Vsak športnik si želi zmagati prvenstvo. Tudi jaz. Bil sem že blizu z Miamijem, a sem se v finalu poškodoval. Zaradi tega še vedno ne morem spati, saj si želim nazaj. Še vedno sem lačen uspeha. Počutim se zdrav, nisem več najmlajši, a še vedno imam željo igrati. To je najpomembneje.”

O stilu igre Chicaga: “Ekipa rada igra hitro, tako rad igram tudi jaz. Prinesem lahko marsikaj. Karkoli bo trener želel od mene, bo dobil.”

Dragić je priznal, da so pred poletjem potekali pogovori tudi z Dallasom, kjer bi združil moči z rojakom Luko Dončićem. Toda …  “Bil sem v pogovoru z Dallasom, a nikoli ni bilo blizu dogovora. Želim jim vso srečo, a to je biznis. Mislim, da je zame v Chicagu boljša priložnost,” je dejal eden od dveh Ljubljančanov v ligi NBA.

EuroBasket in razočaranje

Dragić je bil del slovenske reprezentance, ki je na EuroBasketu v Nemčiji branila evropski naslov, klavrno pa končala v četrtfinalu, kjer je bila boljša Poljska. “Bilo je res težko. Pet let nazaj sem se upokojil, nato pa sta me Luka in Rašo Nesterović poklicala, da me potrebujejo. Bil sem v dvomih. A za reprezentanco sem vedno igral dobro, bil sem v dobri formi in pripravljen pomagati rojakom. Počutil sem se dobro. Želeli smo si medaljo, česar nismo dosegli,” je dejal Gogi.

Celotna novinarska konferenca Gorana Dragića:

Dragić priznava: “EuroBakset je težji mentalno kot fizično. A zdaj sem spočit. Komaj čakam na novo sezono.”

V ligi NBA je bilo igranje za reprezentanco v preteklih letih nedobrodošlo, kar pa se počasi spreminja. “Športni direktor Chicaga Arturas Karnišovas me je vprašal, ali bom igral za reprezentanco. Rekel sem, da bom. To je bilo to. Seveda so ekipe zaskrbljene za svoje igralce, ki jih imajo na plačni listi. A kot mednarodni košarkar je težko zavrniti reprezentanco in nato iti nazaj domov ter se soočiti z navijači. Vedno sem bil pripravljen igrati za Slovenijo. Poleg tega je to dobra priprava na novo sezono,” pravi izkušeni organizator igre. O reprezentančni prihodnosti v njej tokrat ni govoril. Tudi v Berlinu ni. Da se poslavlja, so torej zgolj špekulacije. Pravi odgovor bomo bržčas dobili šele prihodnje leto, če se Slovenija uvrsti na svetovno prvenstvo.

Njegove misli so zdaj povsem pri Bikih. Novi trener 36-letnega Ljubljančana je Billy Donovan, s katerim se je Dragić že srečal. “Obiskal me je v Sloveniji, ko sem imel košarkarski kamp. Bil sem presenečen, da je prišel tako daleč. Govorila sva o življenju in košarki, o tem, kaj lahko prinesem ekipi. Pogovor je bil zelo pozitiven, sem vesel, da lahko delam z njim,” je dejal, o novih soigralcih pa dodal: “Mislim, da smo globoka ekipa. Pod obročem je Nikola Vučević, ki je lahko all-star igralec. DeMar DeRozan je vsem pokazal, česa je sposoben, je res vsestranski. Tudi Zach LaVine. Vzdušje je zelo dobro. Mislim, da lahko na lanskem uspehu in uvrstitvi v končnico gradimo. A to bo odvisno od tega, kakšno kemijo na igrišču si ustvarimo. Fantje so si blizu in radi igrajo drug z drugim, želim postati del tega.”

Za konec ga je ameriški novinar vprašal (in zbodel) tudi o zabijanju Derricka Rosa čez golobradega Dragića leta 2009. Dragić je šaljivo odgovoril: “O tem sva se z Derrickom že pogovorila. Skupaj sva bila v Zagrebu kot del Adidasove promocije. To je moja nočna mora. Rose je edini, ki je v moji karieri zabil čez mene. Bilo je leta 2009, ko sem bil v ligi šele drugo leto. V prvi sezoni nisem veliko igral, v drugi sem dobil malo več priložnosti, zato sem ga moral izzvati in poizkusiti blokirati njegov met. Če bi vedel, kaj se bo zgodilo, ne bi niti pomislil na to. Sem vsaj veliko na televiziji (smeh).”