Dolgoletni košarkarski reprezentant in na zadnjih olimpijskih igrah celo slovenski kapetan Edo Murić je potrdil, da besede predsednika KZS o vrnitvi v izbrano vrsto in nastopu v kvalifikacijah za Pariz 2024 niso bile preuranjene.
Ko je v izteku prvega polčasa junijske zadnje finalne tekme slovenskega prvenstva med Cedevito Olimpijo in Heliosom Edo Murić obležal na parketu, je bilo jasno, da ne gre za nedolžno poškodbo. Čeprav se je uro pozneje s sinom v naročju vrnil v tivolsko dvorano in prejel zlato kolajno, ni skrival razočaranja. Naslednji dan je sledila potrditev: strgana sprednja križna vez desnega kolena. Konec sanj o reprezentančnem poletju in začetek dolgotrajne rehabilitacije.
Pol leta pozneje 32-letni Ljubljančan vstopa v odločilno fazo rehabilitacije, v kateri bo še povečal obremenitev in se postopoma vključil v košarkarsko vadbo. Čeprav ga redno videvamo v Stožicah, številne ure prebije predvsem v fitnesu. ”Povečujem kilograme na utežeh. Začel sem skakati, odrivam se s poškodovano nogo … Še kakšen mesec bom vadil z nadzorovanimi gibi. Čez en mesec me čaka testiranje. Izmerili bodo razmerje med obema nogama. Sledi vrnitev na igrišče. Najprej bom z žogo vadil individualno, v zadnji fazi še z ekipo,” povzema Murić.
Posledično nedavno izrečene besede prvega moža KZS Mateja Erjavca, ki je Murića že ”vrnil” v reprezentanco za julijske olimpijske kvalifikacije v Pireju, ne zvenijo preuranjeno. ”Takrat bo od operacije minilo že več kot dvanajst mesecev. Vrnitev se zdi realna. To je moja velika želja. Tudi s to mislijo treniram. Saj veste, da sem vedno z velikim veseljem igral za Slovenijo. Na koncu bo vse odvisno od tega, ali bom povsem nared,” odgovarja 202 centimetrov visoki krilni košarkar.
Zgolj nasmehnil pa se je, ko smo ga nato vprašali, kdo bi posledično nosil kapetanski trak. ”Luka Dončić. Brez debate. Luka bo kapetan. To si zasluži. On je vodja, ne le na parketu. Njegovo ‘liderstvo’ presega šport. Izžareva to pozitivno energijo. Ne vidim razloga, zakaj bi po svetovnem prvenstvu snel kapetanski trak. Poleg tega srčno upam, da ga bomo še vrsto let gledali v slovenski reprezentanci,” se je o soigralcu, ki navdušuje v dresu Dallasa, razgovoril reprezentančni rekonvalescent.
Ob tem verjame, da je z Dončićem dosegljiv tudi olimpijski Pariz. Kaj pa Cedevita Olimpija? ”Žal mi je za vse soigralce. Dobro delajo. Njihova želja ni sporna. Tudi meni je težko pri srcu. Rad bi jim pomagal, pa, žal, ne morem. Verjamem, da bi bil lahko ekipi v pomoč. Tako kot tudi posameznikom. Sezona, predvsem v Evropi, res ni dobra. A fantom nič ne zamerim. Maksimalno se trudijo. Utrpeli so nekaj nesrečnih porazov, zgodilo se je nekaj poškodb … Manjkajo zmage. Na sredo so vsaj v ligi ABA v ugodnem položaju,” odgovarja Murić, ki ima z Ljubljančani sklenjeno pogodbo do konca sezone, a ne skriva, da bi rad ostal v Stožicah do konca kariere.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje