Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Leto 2023 se počasi približuje koncu in trenutno smo v obdobju, ko številne športne zveze podeljujejo nagrade za najboljše posameznike in posameznice pod njihovim okriljem. Glavne nagrade in nazive športnika, športnice in ekipe leta pa bo Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) podelilo v torek na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu. Izbira je izjemno zahtevna in široka, pa čeprav je za nami neolimpijsko leto.
Še težja naloga pri glasovanju člane DŠNS čaka prihodnje leto, ki bo znova postreglo z olimpijskimi igrami. Sploh če bodo slovenski športniki in športnice nadaljevali s sijajnim nizom zbiranja kolajn z iger pod petimi krogi.
Športni vrhunec leta 2024, pa naj nam na tem mestu oprostijo vsi nogometni navdušenci, ki nestrpno pričakujejo evropsko prvenstvo v Nemčiji, bo na sporedu od 26. julija do 11. avgusta prihodnje leto. Poletne olimpijske igre v Parizu, kamor bo Slovenija znova poslala nekaj močnih imen v lovu za najvišje uvrstitve in seveda tisto, kar šteje – dragocene kose kovine.
Danes, 223 dni pred slavnostnim odprtjem iger na reki Seni in v parku Trocadero pod veličastnim Eifflovim stolpom, je po besedah direktorja sektorja za šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) Uroša Mohoriča kvoto za Pariz že izpolnilo 19 športnikov – 11 žensk in 8 moških v osmih različnih športnih panogah (stadionska atletika, slalom na divjih vodah, cestno kolesarstvo, jadranje, plavanje ter športna in ritmična gimnastika).
Na skupnem seznamu kandidatov je sicer 179 športnikov (86 moških in 93 žensk) v 24 panogah, Mohorič pa okvirno ocenjuje, da bo številka dokončnih udeležencev znašala od minimalno 60 do maksimalno 114. “Dokončna številka potnikov in imena bodo znana v začetku julija, ko bo Izvršni odbor OKS-ZŠZ potrdil reprezentanco.”
Da bi številka slovenskih udeležencev lahko bila rekordna, je seveda zasluga predvsem ekipnih športov. Če je Slovenija od osamosvojitve dalje na poletnih olimpijskih igrah vedno nastopala z največ eno ekipo (2000, 2004 in 2016 rokometaši, 2021 košarkarji), pa bi lahko ob idealnem scenariju v Franciji spremljali kar poker zasedb s sončne strani Alp.
Samo tako naprej
Najbližje uvrstitvi v Pariz 2024 so slovenski odbojkarji, pa čeprav so na kvalifikacijskem turnirju v začetku oktobra zapravili prvo zaključno žogico. V Tokiu so izbranci Gheorgheja Cretuja v konkurenci osmih moštev zasedli tretje mesto, mesto na OI pa sta si zagotovili le prvi dve reprezentanci – v tem primeru ZDA in Japonska. Toda pet mest je še prostih, dokončno pa bo zapolnjenih 24. junija prihodnje leto – po koncu nove izvedbe lige narodov, ko bo eden od turnirjev potekal tudi pri nas. Takrat si bo pariško vstopnico zagotovilo pet najvišje uvrščenih držav na lestvici svetovne odbojkarske lestvice (FIVB). Slovenija na njej trenutno zaseda sedmo mesto, a sta trenutno pred njo zgolj Italija in Argentina, ki še nimata mesta v Franciji.
Že uvrščene moške odbojkarske reprezentance: Francija, Nemčija, Brazilija, ZDA, Japonska, Poljska, Kanada.
Že zgodovinsko, zakaj ne še bolj
Z uvrstitvijo na olimpijske kvalifikacije so zgodovinski uspeh že spisale slovenske rokometašice. Varovanke Dragana Adžića so si jih po razpletu letošnjega svetovnega prvenstva pravzaprav zagotovile že osmim mestom na lanskem domačem evropskem prvenstvu. Slovenke bodo kvalifikacijski turnir igrale od 11. do 14. aprila prihodnje leto, ni pa še jasno, kje. Malce bolj znan je vsaj seznam tekmecev: na turnirju štirih držav, od koder bosta na OI peljali prvi dve mesti, bo zraven še Paragvaj in četrto- ter petouvrščeno izbrano vrsto, ki pred tem še nista uvrščeni na OI (ti bosta znani po jutrišnjem finalu SP).
Že uvrščene ženske rokometne reprezentance: Francija, Norveška, Južna Koreja, Angola, Brazilija
Najlažja pot? Zmaga v Nemčiji
Še brez mesta v olimpijskih kvalifikacijah pa so zaenkrat slovenski rokometaši. Ti bodo od 10. do 28. januarja najprej odigrali evropsko prvenstvo v Nemčiji, in če bi ga slučajno osvojili, bi si s tem zagotovili direktno uvrstitev na olimpijske igre. Enako bi jim uspelo, če bi končali kot tretji takoj za Francijo in Dansko, ki imata že potrjeno mesto v Parizu. Bolj realno pa je, da se bo četa Uroša Zormana za četrti nastop na OI potegovala v kvalifikacijah.
Druga in tretja najboljša ekipa z evropskega prvenstva, ki si ni mesta v kvalifikacijah zagotovila že na lanskem svetovnem prvenstvu (od 3. do 8. mesta), bo namreč dobila pravico nastopa v kvalifikacijah. Slovenci torej upajo, da bodo v Nemčiji, če naši ne bodo povsem pri vrhu, pred njimi končale Španija, Švedska, Nemčija, Norveška in/ali Madžarska, na afriškem prvenstvu pa bodo pesti stiskali za Egipt, ki je bil lani prav tako pred slovenskimi rokometaši in bi z zmago na afriškem prvenstvu (prav v Egiptu do 17. do 27. januarja) sprostil še eno kvalifikacijsko mesto. Kvalifikacijski turnirji bodo sicer na sporedu od 14. do 17. marca, gostitelji pa bodo znani naknadno. Tudi tam bosta napredovali po dveh od štirih ekip z vsakega.
Že uvrščene rokometne moške reprezentance: Francija, Danska, Japonska, Argentina
Kvalifikacije težje od glavnega turnirja?
Izjemno težka naloga pa za ponovitev tokijske pravljice čaka slovensko košarkarsko reprezentanco. Luka Dončić in druščina so pred dobrima dvema letoma najprej osvojili kvalifikacijski turnir pri favorizirani Litvi, nato pa na Japonskem že vonjali vsaj srebrno kolajno, po blokadi Francoza Nicolasa Batuma Klemnu Prepeliču pa ostali brez nje, ko je bila v boju za bron boljša še Avstralija.
Pot do Pariza pa bo za selekcijo Aleksandra Sekulića še zahtevnejša. Slovenija je bila namreč na žrebu uvrščena na grški turnir (poleg Pireja bodo istočasno potekali še v Valencii, Rigi in San Juanu), kjer jih v prvem delu najprej čakata tekmi s Hrvaško in Novo Zelandijo, ob uspešnem napredovanju pa še z Egiptom, Dominikansko republiko in Grčijo. Če bo turnir minil brez presenečenj, bo prav Grčija, morda tudi z Giannisom Antetokounmpom, zadnji tekmec Slovenije pred novim vstopom v raj. S turnirja, ki bo Atenah potekal od 2. do 7. julija, bo namreč napredovala samo ena ekipa.
Že uvrščene košarkarske moške reprezentance: Francija, Južni Sudan, Kanada, ZDA, Japonska, Nemčija, Srbija, Avstralija
Kaj pa tako pozni datumi – sploh košarkarske kvalifikacije bodo na sporedu manj kot mesec dni pred začetkom iger – pomenijo za OKS? “So zelo velik izziv z organizacijskega, logističnega, administrativnega in tudi finančnega vidika. Za lažjo predstavo: dan po koncu kvalifikacij se izteče rok organizatorja za posredovanje imen športnikov in spremljevalnega osebja. Zato bomo imeli vse načrte in logistiko pripravljene že predhodno ter upamo, da se ekipi uspe uvrstiti na OI. Na podlagi izkušenj iz Tokia smo dobro pripravljeni na vse izzive,” nam je pojasnil direktor sektorja za šport pri OKS Uroš Mohorič.
Kaj pa slovenska vroča železa?
Veliko mirneje od omenjenih ekip pa se na Pariz 2024 že pripravljajo nekateri drugi slovenski športniki. Recimo Janja Garnbret, ki si je z zmago na kombinacijski tekmi letošnjega svetovnega prvenstva v Bernu zagotovila olimpijsko vozovnico, v Franciji pa bo branila zlato kolajno iz Tokia 2021. Čeprav bo olimpijska kombinacija nekoliko drugačna (brez hitrostnega plezanja, samo težavnost in balvani), pa bo najboljša športna plezalka vseh časov tudi prihodnje poletje znova prva favoritinja za skok na najvišjo stopničko.
Z visokimi cilji se na OI zagotovo pripravlja tudi Kristjan Čeh. Metalec diska je bil v Tokiu razočaran s petim mestom, v naslednjih dveh sezonah pa je dozorel. Lani je v ZDA postal svetovni prvak, v Münchnu pa evropski podprvak. Srebrno kolajno je osvojil tudi na letošnjem SP v Budimpešti, zato bo povsem proti vrhu samozavestno ciljal v Parizu. Na atletskem stadionu bi lahko visoko posegla tudi skakalka ob palici Tina Šutej.
Kar dve kolajni (zlato v kronometru in bronasto s cestne dirke) iz Tokia bo Slovenija branila v cestnem kolesarstvu. Primož Roglič je sicer napovedal, da ga Pariz privlači, a bolj od ravninske vožnje na čas ga bo tam zanimala cestna preizkušnja. Tadej Pogačar pa ni skrival, da ga od največjih tekmovanj prihodnje leto bolj zanima hribovita trasa svetovnega prvenstva, kar pa seveda še ne pomeni, da ga v Francijo ne bo. Kolesarji bodo sicer le pet dni pred uradnim odprtjem v Nici končali dirko po Franciji 2024.
Tretje zlato odličje iz Tokia pa bo Slovenija branila v kanuju na divjih vodah. V tej disciplini je tam zablestel Benjamin Savšek, ki pa, čeprav je tudi aktualni svetovni prvak, še nima zagotovljenega mesta v Franciji. Slovenci bodo namreč imeli zgolj eno kvoto, resen konkurent, da Ljubljančanu prepreči nastop na četrtih igrah, bo odlični Luka Božič. Interne kvalifikacije bodo na sporedu na evropskem prvenstvu maja na domači progi v Tacnu. Seveda pa ob omembi divjih voda ne smemo pozabiti še na zimzelenega Petra Kauzerja, dobitnika srebra v Riu 2016.
Ko govorimo o olimpijskih odličjih, ne moremo niti mimo juda. Vse od iger 2004 v Atenah traja neprekinjen niz, v katerem se je Slovenija veselila vsaj enega odličja v tem športu. Po Urški Žolnir je štafetno palico prevzela Tina Trstenjak, nazadnje je bron osvojila še Anamari Velenšek. Zdaj se kot naslednica ponuja predvsem Andreja Leški, aktualna evropska prvakinja in svetovna podprvakinja v Sloveniji tako priljubljeni kategoriji do 63 kilogramov.
Če je judo sinonim za olimpijske kolajne, pa ima potencial za to tudi nova disciplina iger – formula kite. Ta spada pod kategorijo jadranja in bo potekala v Marseillu, vroče slovensko ime pa bo Toni Vodišek. Vstopnico za OI si je priboril s srebrnim odličjem na letošnjem svetovnem prvenstvu v Haagu, da spada v vrh še neuveljavljene discipline pa dokazuje že dalj časa – leta 2021 je sezono končal kot prvi na svetovni lestvici kajtarjev, lani pa je bil evropski in svetovni prvak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!