
Potem ko je ta mesec v dresu svojega kluba USK Praga po skoraj enajstmesečnem premoru znova stopila pod koše, bo skušala Teja Oblak ta teden reprezentančno vrnitev kronati z dvema zmagama in uvrstitvijo na evropsko prvenstvo.
Le še dve tekmi ločita slovensko žensko košarkarsko reprezentanco od uvrstitve na evropsko košarkarsko prvenstvo. Scenarijev je več, a najbolj preprost je jasen, in sicer zmagi nad Bolgarijo v gosteh in Finsko doma Slovenijo vodita na EuroBasket 2025. To pa je tudi osrednji izziv Teje Oblak, ki se po dolgotrajni odsotnosti vrača v izbrano vrsto. Ta je deloma pomlajena, predvsem pa ima od lani v svojih vrstah odlično Američanko Jessico Shepard. Ta je na prelomnih novembrskih tekmah s Finsko in Madžarsko skupno dosegla kar 46 točk, 40 skokov in 8 asistenc.
“V reprezentanci sem nazadnje igrala na evropskem prvenstvu 2023. Za menoj je kar enajstmesečno vračanje na parket. Ni mi bilo lahko. Bila pa sem motivirana. Skušala sem se dokazati. S tekmo, na kateri sem se vrnila, sem veliko dobila. Osrečila me je. Zdaj bi se rada dokazala še v reprezentanci,” pripoveduje 34-letna Škofjeločanka in dodaja: “Dekleta so naredila velik posel. Slovenija je trenutno prva v skupini. Storile bomo vse, da ohranimo ta položaj, šele nato bomo zares razmišljale o evropskem prvenstvu.”
Ob tem odkrito hvali mlajši del reprezentance, z izbranimi besedami pa govori tudi o naturalizirani novinki. “Že dolgo nismo imeli takšne košarkarice, ker je tujka, še toliko bolj prijetno preseneča ta neverjetna bojevitost za slovenske barve. Ko sem jo spremljala, sem že pomislila, da ima v sebi zagotovo tudi nekaj slovenske krvi. Ekipi daje dodatno energijo, je odlična v skoku … Res je velika okrepitev, saj je tudi kot oseba zelo pozitivna. To smo potrebovali,” pravi kapetanka slovenske izbrane vrste in ob tem ne skriva vse višjih rezultatskih pričakovanj.
“Imam dober občutek. Po vsem, kar se je dogajalo, se je končno začelo razvijati nekaj pozitivnega. Če bomo zdrave, je mogoče marsikaj,” pravi Teja, ki pravi, da ne želi več razmišljati o poškodbi kolena. Tudi v igri in na treningih ne čuti notranje zavore. Njeno vrnitev so ob tem javno pozdravile tudi soigralke in selektor Georgis Dikeoulakos. “To je lepo slišati. Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša vloga kapetanke. Morda mladim veliko pomeni že moja prisotnost. Če je treba, pa se znam tudi oglasiti,” pravi ena najboljših slovenskih košarkaric vseh časov, ki si kruh že dvanajst let služi v tujini. “Igrala bom, dokler me bo to osrečevalo,” dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!