Letošnja sezona se za visokoraslega košarkarja Kristapsa Porzingisa ni začela po načrtih. Že na tretji tekmi je staknil poškodbo hrbta, ki ga je z igrišč oddaljila za slaba dva tedna. Tudi predstave na začetku so bile podpovprečne, a vse od vrnitve Latvijec igra kot prerojen.

V petih tekmah od povratka Kristapsa Porzingisa v službeno opravo je Dallas vpisal štiri zmage, Latvijec pa je v povprečju prispeval 23,2 točke, devet skokov in slabi dve asistenci. Najbolj navdušujoč je njegov met na koš, iz igre meče več kot 50 odstotno, za tri skoraj 42 in s črte prostih metov 89,5 odstotka.

Kako resna je Dončićeva poškodba?

Košarka

16. Nov 2021 3

Košarka

16. Nov 2021 3

Nič več le Dončić: Teksas ima novega šerifa

Košarka

15. Nov 2021 5

Košarka

15. Nov 2021 5

“Dobro se počutim, predvsem fizično, kar je najpomembneje. Če sem fizično pripravljen, precej lažje igram, sem bolj sproščen in preprosto igram svojo igro. Danes je bil eden tistih večerov, prišel sem v ritem, tako moramo nadaljevati,” je po zmagi proti Denverju dejal Porzingis. Prispeval je 29 točk (met iz igre: 11/20, za tri: 5/8), 11 skokov, tri asistence, dve ukradeni žogi in eno blokado.

Latvijec si je že kmalu po prihodu v ligo NBA, na naboru je bil izbran 4. po vrsti leta 2015 s strani New Yorka, prislužil vzdevek samorog. Nadel mu ga je Kevin Durant, ki ga je navdušil z redko kombinacijo spretnosti, ki jih kaže na parketu. “Višji je od 215 centimetrov in zadeva trojke ter hkrati tudi blokira mete, v tej ligi je kot samorog,” je že pred petimi leti po tekmi Golden Stata proti Kratkohlačnikom dejal Durant, danes član Brooklyna.

Kaj je samorog?

Samorog je konju podobna bajeslovna žival z rogom na čelu. O njih krožijo zgolj miti in zgodbe, kot je nekoč v ligi NBA veljalo za visoke centre, ki so hkrati dobri strelci z razdalje in blokerji. Dobrih blokerjev med visokimi košarkarji ni nikoli primanjkovalo, a takšni, ki bi bili hkrati tudi dobri strelci z razdalje, so bili izjemno redki. Danes je seveda drugače, ko je tradicionalnih centrov čez lužo vse manj in met izza črte vse pomembnejši.

Danes so takšni tipi košarkarjev nekoliko pogostejši. Če za primer vzamemo Porzingisa, ima letos na skupno osmih tekmah povprečje 1,5 blokade in 2,1 trojke na dvoboj. Če mejo v obeh statističnih kategorijah postavimo na 1,5, se lahko z vsaj takšnim povprečjem letos pohvali pet igralcev lige NBA.

Košarkarji z vsaj 1,5 blokade in trojke na tekmo:

Kristaps Porzingis (Dallas): 1,5 blokade, 2,1 trojke
Myles Turner (Indiana): 3,3 blokade in 2,1 trojke
Brook Lopez (Milwaukee): 3,0 blokade, 2,0 trojki
Mo Bamba (Orlando): 2,2 blokade, 1,6 trojke
Jaren Jackson (Memphis): 1,9 blokade, 2,1 trojke

Porzingis je na zadnih petih tekmah na parketu precej bolj agresiven, tako na obrambni kot napadalni strani igrišča. Ob najboljši letošnji predstavi Dallasa, ko je zmlel San Antonio, je kar nekajkrat po podaji Luke Dončića zabil žogo skozi obroč. V napadu je tako precej bolj raznovrsten, zadeva tudi s polrazdalje in izza črte.

Porzignis blestel tudi proti Denverju:

“Kristaps je bil izjemen na obeh straneh žoge,” je bil po zadnji zmagi Dallasa proti Denverju s predstavo svojega varovanca zadovoljen Jason Kidd. Najbolje so Mavsi znova delovali, ko se je Porzingis s položaja krilnega centra prestavil na centra, kjer je to sezono sicer odigral 55 odstotkov svojih minut.

Porzingis sicer ne skriva, da mu precej bolj ugaja igra na položaju krilnega centra, s čimer mu je prihranjena bolj fizična igra pod obročem, ki mu ne leži najbolj. A dvoma ni, da je v današnji ligi NBA precej bolj uporaben in učinkovit prav v vlogi centra.

Poškodbe zavirajo kariero

“Če pogledam Porzingisa na položaju pet, ga ne želim tam držati po 40 minut na dvoboj skozi celotno dolžino sezone. To je enostavno preveč minut,” se krhkosti telesa latvijskega reprezentanta in hkrati njegovih želja zaveda ameriški strateg. Kristaps je sicer v New Yorki večinoma igral krilnega centra, medtem ko ga je Rick Carlisle, ki je na klopi Dallasa sedel do junija letos, večinoma uporabljal na centru. Kidd je njegovo minutažo enakomerno razporedil med oba položaja.

Zadnjič je Porzingis tako dobro deloval v dresu Mavericksov avgusta 2020, ko se je sezona po dolgem premoru zaradi pandemije nadaljevala v mehurčku. Na nesrečo Teksašanov je z nastopi končal predčasno, ko je v 1. krogu končnice znova staknil težjo poškodbo, ki ga je za dlje časa oddaljila od parketa in pahnila v krizo, ki je trajala skoraj leto dni.

Da je 221 centimetrov visoki Latvijec sposoben navdušujočih predstav, je nekajkrat v karieri že dokazal. Tudi zato je vodstvo kluba pred tremi leti sprejelo tvegano odločitev in ga v menjavi pripeljalo iz New Yorka. Za zdaj se ta poteza Dallasu ni obrestovala, saj njegovim težavam zaradi poškodb še naprej ni videti konca. V dobrih šestih sezonah, kolikor je član lige NBA, je Porzingis zaigral le na 60 odstotkih vseh možnih tekem rednega dela (294/488).

Spreminjanje ugleda

Nobena skrivnost ni, da je prihodnji uspeh Dallasa močno povezan prav z njegovim zdravjem in posledično njegovimi igrami. Pripeljan je bil kot drugi del zvezdniške naveze z Luko Dončićem, ki bi v prihodnosti franšizo Dallas Mavericks popeljala v boj za naslov. Edinega v zgodovini so osvojili leta 2011, ko je v dresu Teličkov blestel legendarni Dirk Nowitzki.

Trenutno se ga drži ugled večno poškodovanega košarkarja, na katerega se ne morejo zanesti. Latvijec sicer verjame, da še lahko kariero vrne na prave tirnice.

“Tukaj sem zaradi zmag. Podpisali so me, da bi zmagovali. Na to sem osredotočen 24 ur na dan, kako naj se izboljšam fizično, kako sem lahko boljši košarkar, boljši soigralec … vse to je ves čas v mojih mislih, drugo me ne zanima. Uživam, ko odigram dobro tekmo. To je to, gremo nazaj na delo.”

Porzingis je sicer spregovoril tudi o zadnji poškodbi slovenskega zvezdnika, ki mu je minuto pred koncem tekme proti Nuggetson s hrbta na nogo padel Austin Rivers. Slovenec se ni več vrnil na parket: “Upam, da je vse v redu. Ne vemo še, kaj je z njim, a vsi upamo, da je ostal cel.”