Kriza NK Maribor je vse globlja. Po nedeljskem porazu s Koprom so vijolice obstale na 5. mestu prvenstvene lestvice, zaostanek za vodilnim Celjem se je povečal že na devet točk. A kljub apelom javnosti, naj klub vendarle poseže po spremembah, vsaj do četrtka in tekme z Radomljami ni pričakovati odmevnejših potez. Verjetno tudi zato, ker bi ob morebitnih menjavah na vodstvenih pozicijah športnega dela kluba v zraku obviselo vprašanje, kdo je sploh primeren, da zamenja trenerja Damirja Krznarja in športnega direktorja Marka Šulerja.

Niz petih tekem brez zmage je v nogometnem Mariboru prižgal vse alarme. Tudi doslej nenavadno mirni zvesti navijači vijolic so na zadnji tekmi s koncertom žvižgov in metanjem obuval na zelenico dali jasno vedeti, da pričakujejo ‘nogo’ na odgovornih položajih, a vsaj doslej večjih sprememb na najpomembnejših funkcijah kluba ni na vidiku.

Koncert žvižgov po koncu tekme med Mariborom in Koprom

Velika želja bo ostala neizpolnjena

Resnici na ljubo, imajo navijači in tudi mediji v tej zgodbi bolj enostavno nalogo. Ko ocenimo, da zadeve ne gredo v pravo smer, javno zahtevamo ‘glave’ odgovornih, pri čemer razmislek o tem, kdo naj nato zapolni nastalo praznino, ni v naši domeni. Idej seveda ne manjka, mariborski navijači pa so v teh dneh jasni in glasni. Vrstijo se pozivi, naj Marka Šulerja in Damirja Krznarja zamenja duet zlatih časov štajerskega ponosa Zlatko Zahović in Ante Šimundža.

Eno so želje navijačev, drugo pa je realnost. Tako Zlatko Zahović kot tudi Ante Šimundža sta ob svojemu slovesu s klopi Maribora s trenutnimi odločevalci v klubu podrla toliko mostov, da se zdi, da bo prej Drava tekla nazaj proti izviru na Južnem Tirolskem, kot da se bosta izjemno uspešni športni direktor in trofejni strateg vrnila na čelo športnega dela NK Maribor. Hkrati velja poudariti, da ni doslej nihče od njiju niti namignil, da ju takšna poteza sploh zanima. V obeh primerih se zdi, da nekdanja izjemna nogometaša v svoji drugi karieri trenutno bolj zanima izziv v tujini.

Kdo naj zamenja Šulerja? Josip Iličić?

In če Zlatko Zahović ne bo športni direktor, kdo sploh bo? Kdo je trenutno dovolj uveljavljeno ime v tem poslu, da lahko reši nastalo krizo? Kdo je dovolj ‘domač’, da ga bo okolje sprejelo? In kdo je nenazadnje tako pogumen, da si upa mariborski voz povleči nazaj proti vrhu? Prave ideje resnici na ljubo niti nimamo, športnih direktorjev v Sloveniji ni ravno na pretek, še posebej ne takih, ki bi že želi večje uspehe. Kaj pa v tujini? Vprašanje, kako bi mariborsko nogometno okolje odreagiralo na to, da bo športno politiko odslej vodil tujec.

Vzklilo je sicer nekaj idej, da bi funkcijo športnega direktorja prevzel nekdo, ki je že v klubu. Denimo trenutno umaknjeni Josip Iličić, če se odloči za konec kariere in za selitev v pisarne, o čemer se je sicer šušljalo že ob njegovi sklenitvi dolgoročne pogodbe z vijolicami. Morda Marcos Tavares, ki je trenutno pomočnik športnega direktorja? Če ostane Damir Krznar nekateri razmišljajo celo o tem, da bi se lahko na direktorsko funkcijo povzpel Mihael Mikić … A to so (in bodo verjetno ostale) zgolj špekulacije.

Kdo bo junak, ki bo zamenjal Krznarja?

In zdaj predpostavimo, da Krznarjev Maribor v četrtek izgubi še proti Radomljam in Hrvat v petkovem jutru klubu pomaha v slovo. Kdo bi bil potem najprimernejši za vodenje mariborske barke? V slovenski ligi verjetno ne gre iskati naslednika Krznarja. Albert Riera je Mariboru nedosegljiv, Joao Henriques je šele začel delo pri Olimpiji, Dušan Kosić ima trenutno precej izzivov na začetku kariere pri Domžalah in da ne naštevamo naprej lahko morda ponudimo le še Zorana Zeljkovića, ki je že dokazal svoj trenerski talent, a ga ob kombinaciji uspešnega vodenja Kopra in ljubljanskega DNK-ja vodenje vijolic trenutno verjetno niti ne zanima.

Kdo je trenutno prost od uveljavljenih slovenskih trenerjev? O Anteju Šimundži smo naš pogled že zapisali, Dejan Grabić je klavrno končal svoje obdobje pri Muri, Slaviša Stojanović ima sicer zanimiv življenjepis, a ga verjetno trenutno malokdo vidi kot trenerja Maribora. Ob teh predpostavkah je težko verjeti, da bi se Maribor odločil za domačega stratega in bo znova pogledoval v tujino. Če se na Mladinski ulici seveda ne odločijo, da na čelo prve ekipe znova ustoličijo Radovana Karanovića v vlogi dežurnega gasilca.

Če le v življenjepisu ne bi bilo Olimpije …

In ko pogledujemo v tujino, je pač v slovenskem nogometu tako, da najprej pokukamo na Hrvaško. Tam nam trenutno pred očmi plešejo predvsem tri imena. Željko Kopić, Goran Tomić in Igor Biščan. Vsi trije trenerji so namreč do neke mere uveljavljeni v teh nogometnih prostorih, hkrati pa so trenutno brez kluba. Kopića se je sicer s klopjo Maribora povezovalo že večkrat, morda pa bi bil zanimiva rešitev Goran Tomić, ki je v trenerski karieri videl veliko nogometnega sveta, dobro je vodil zagrebško Lokomotivo, v življenjepisu pa mu manjka tisto, kar je v Mariboru vedno pravzaprav edino pravo merilo. To so lovorike.

No teh pa ne manjka Igorju Bišćanu. Čeprav njegova trenerska kariera še niti približno ni dopolnila deset let, ima nekdanji nogometaš Liverpoola v svojih vitrinah že medaljo za osvojeno drugo hrvaško ligo z Rudešem, dvojno slovensko krono z Olimpijo, pokalni naslov na Hrvaškem z Rijeko in državni naslov lani z Dinamom. Skratka, na Bišćana se uspehi očitno lepijo. Je pa z vidika Maribora njegova težava pač ta, da mu po žilah deloma teče zelena kri.

Čeprav se morda zdi še najboljša alternativa za Krznarja, je 45-letnik že spoznal, kako je voditi ekipo brez navijaške podpore. Navijači Rijeke ga kot “Dinamovca” na Rujevici nikoli niso zares sprejeli in čeprav Bišćan z Olimpijo še zdaleč ni tako povezan kot z Dinamom, v Ljubljani je nenazadnje preživel le eno sezono, se upravičeno poraja dvom, kako bi Hrvata sprejele v tem trenutku že tako zelo razdražene viole.

Prostora za napako ni

Skratka, reševanje trenutne mariborske krize še zdaleč ni enostavno. Zdi se, da se bodo morale v nogometnem Mariboru tako ali tako zgoditi tektonske spremembe, da se bo krivulja spet obrnila navzgor. V naslednjih letih se sicer pričakujejo določeni premiki tudi povsem na vrhu klubskega ustroja, a trenutno najbolj aktualno vprašanje je, katero potezo povleči za ‘hitre zmage’, ki bodo umirile nastalo situacijo in vsaj stabilizirale trenutno stanje. In pri tej potezi manevrskega prostora za kakršnokoli napako ni.

V Mariboru je 5. mesto prvenstvene lestvice in očitno že druga sezona daleč od boja za naslov pač zadeva, ki zahteva temeljit premislek, pa tudi odločen odziv. Vodstva kluba, športnega direktorja, trenerja, igralcev? Vseh.