Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V prvi oddaji Pod prečko v letu 2025 je gostoval Aleksander Knavs. Nekdanji slovenski nogometni reprezentant, ki je po dveh desetletjih prekinil medijski molk, se je med drugim razgovoril o tem, kaj je počel v času, ko ni bil na očeh javnosti, o Srečku Katancu, zlati generaciji in tudi tem, kaj želi početi v Sloveniji v prihodnosti.
Aleksander Knavs še dandanes velja za enega najpomembnejših in najvidnejših članov zlate generacije slovenske nogometne reprezentance, brez katerega si tedanje začetne enajsterice ni bilo mogoče zamisliti.
Legendarni osrednji branilec je med letoma 1998 in 2006 vpisal 65 reprezentančnih nastopov in dosegel tri zadetke. Standarden je bil pod vodstvom kar treh selektorjev. Najprej s Srečkom Katancem na klopi, ki je s Knavsom v osrčju obrambe Slovenijo popeljal do zgodovinske prve uvrstitve na veliko tekmovanje – na evropsko prvenstvo na Nizozemskem in v Belgiji leta 2000, dve leti pozneje pa je uspeh nadgradil še z uvrstitvijo na mundial v Koreji in na Japonskem. Tudi pod vodstvom Bojana Prašnikarja in Braneta Oblaka je bil dolgo nezamenljiv, vse do konca reprezentančne poti leta 2006.
V času, ko Slovenija v najmočnejših tujih ligah ni imela toliko predstavnikov kot danes, je Knavs redno nastopal na zelenicah nemške bundeslige. Nosil je dresa dveh klubov, Kaiserslauterna in Bochuma. Kariero je naposled sklenil v Avstriji , od koder se je iz tudi prebil v Nemčijo, potem ko se je na slovenskih tleh dokazal pri Olimpiji.
Pri vsega 32 letih je nogometne čevlje dokončno obesil na klin in na presenečenje mnogih izginil iz javnega življenja. Po skrivnostnem slovesu je krožilo ogromno govoric, nekaterih tudi precej hudomušnih in zlonamernih. Od tega, da se je pridružil sekti, do tega, da se spopada s psihološkimi težavami.
Medijski molk je naposled prekinil konec decembra v intervjuju za Delo, ko je med drugim razkril, da je prebival na Portugalskem ter izrazil namero po vrnitvi v Slovenijo. Danes 49-letnega Knavsa smo gostili tudi v prvi oddaji Pod Prečko novem letu, kjer je spregovoril tudi o različnih govoricah, ki so krožile v času, ko ni bil na očeh javnosti.
Kaj je v oddaji Pod prečko povedal Aleksander Knavs?
O Srečku Katancu:
“Teka je bilo kar veliko, a to so bile njegove navade. Verjetno ga to spremlja že od mladosti. Vemo kje je igral in kakšen odnos je imel. Spomnim se, ko je igral še v jugoslovanski reprezentanci, kakšen odnos je imel in kako se je tam identificiral. Govoril je, da je delavec, drugi pa so se ubadali z drugimi stvarmi. Tudi ko smo se pripravljali na Brdu, je kot selektor z nami tekel. Nekateri smo se prav mučili, on pa je tekel z lahkoto.”
O tem, da pravo razmišljanje, športni način življenja in samozavest na igrišču napravijo razliko na najvišji ravni:
“Šele, ko prideš v tujino, v večji klub, dojameš, kaj pomeni talent. Če nisi sposoben biti zbran, bister, ti talent ne bo pomagal. Ta relacija mora delovati. Moraš imeti urejene svoje zadeve, se zavedati svojega talenta in ga pravilno uporabiti. Že posel sam po sebi od tebe zahteva pravilen odnos, pristop. Kje so šele tekme, te pridejo povsem na koncu.”
O tem, da v Sloveniji še danes Kaiserslautern povezujemo z njim:
“To mi je v veliko veselje. Težko je opisati, kaj mi pomenijo vsa ta doživetja tam. Prestop v Kaiserslautern je bil nekaj, kar sem si skoraj od nekdaj želel. Nemčija je predstavljala tiho željo, a šele od časov, ko sem že igral v Avstriji. Ko ti enkrat uspe takšen prestop, se v trenutku strezneš, saj dojameš, kam si prišel.
Nemčija predstavlja povsem drugo dimenzijo. Spomnim se, kako sem občudoval že prestop Spasoja Bulajića v Nemčijo. Ko sem podpisoval pogodbo, se spomnim, da smo imeli reprezentančno akcijo in sem nanjo celo zamudil, a je selektor vedel, za kaj se gre. Tedaj sem prišel h klubski upravi. Najprej je prišel pomožni trener, nato pa še glavni Andreas Brehme, ki je predstavljal strah in trepet.”
O reprezentančnem obdobju med letoma 1999 in 2002, težkemu prebijanju v avstrijsko prvenstvo in Zlatku Zahoviću:
“Osebno je bilo to zame zelo zanimivo obdobje. Na evropsko prvenstvo smo se uvrstili po prvem naslovu, ki sem ga osvojil v Innsbrucku. Ti uspehi so bili kot pravljica. Veliko se je govorilo o njej, le malo pa je bilo doslej povedanega, kaj je ta pravljica pomenila igralcem. V tistem času bi lahko čez mejo pretihotapil vse, saj me nihče ne bi pregledal. A to je izviralo iz te naklonjenosti do nogometa. Na ulicah je narod od povsod prihajal do nas, vsi so te poznali. Njihov si, del si tega.
Kar se tiče Zahovića … Vsi vemo, kako kvaliteten je bil. Bil je in še vedno je vzor. O njem se bo še veliko razglabljalo in zgledovalo. Kako je njemu uspelo in v kakšnih klubih je igral …”
O nenavadnem zaključku kariere in tihem odhodu:
“Ena stvar je, ko si aktiven in druga, ko nisi. Zadnja dva meseca sem nazaj v Ljubljani in do mene prihajajo ljudje, ki me niso poznali, hkrati pa sem obujal stara poznanstva. Ne bom rekel, da sem nad odzivi začuden, sem pa prijetno presenečen. Vemo, da je čas naredil svoje, a moja kariera jim je ostala v spominu.
V veliko zadovoljstvo mi je, da se spomnijo vseh uspehov in tega, kako je ta nogomet zrasel. Naj se ne pozabi, kaj je naredila zlata reprezentanca. Vsi, ki smo bili akterji, z vodstvom vred, se jih ne sme pozabljati, saj so bili tu zgrajeni temelji slovenskega nogometa. Zdajšnja generacija se dokazuje, medtem ko se je morala zlata izkazati.”
O tem, ali so stvari, ki jih v zadnjih mesecih, ko je imel intervjuje, še ni povedal:
“Seveda so. V enem od nedavnih intervjujev me je novinar Sportala Rok Plestenjak spraševal o morebitni povezavi z Melanijo Knavs, ki tako kot jaz že dolgo časa ne govori s slovenskimi mediji. Zdelo se mi je zabavno. Še pozneje pa sem naletel na tuje medije, ki so menda že Melanijo spraševali po priimku in ali je morda kakšna povezava z mano. Ne se čuditi, če me boste nekoč srečali z njo na kavi. Malo šale. Ali sva res kako v sorodu, ne znam povedati.”
O tem, kaj mu je dal dolgoletni molk in zakaj ni komentiral zapisov o sebi:
“Nisem jih negiral, saj sem želel biti previden in nisem vedel, kakšno je ozadje. Čakal sem, da stvari potihnejo. Naenkrat se pojaviti in to opravičevati … V nogometu je tako, v šovbiznisu je tako, tega pa nisem želel. Kaj objavljajo o meni v Sloveniji, sem zasledil na Portugalskem in tja ter tudi v Avstrijo so se nato te govorice razširile.”
O tem, ali so mediji pisali neresnice:
“Ne vem, v kakšnem smislu je bilo to napisano. Bile so navedene sekte, samostani … Čakal sem toliko časa, da stvari potihnejo, da povem svojo verzijo, ki bo drugačna. Te stvari, ki so se govorile, so bile napisane, ne držijo. Obsojal ne bom, ker si ne želim prepirov, vojn. Ljudje me poznajo ali pa si bodo mislili svoje. Na koncu naj stvari obrnejo, kakor želijo in naj jim bo zabavno.”
O tem, ali je bilo govoric preveč in se je v določenem trenutku odločil, da prekine stike z mediji:
“To je bilo že prej. Zelo težko obdobje sem imel že v Salzburgu. Niso me pustili trenirati in igrati. Zaradi tega sem začel izgubljati ritem, saj sem bil pred tem vajen igranja. Poleg tega sem treniral sam. Ali so bili razlogi za to poslovni, ali so želeli koga drugega, niti ni pomembno. Nato sem imel še v zasebnem življenju ločitev. Stvari so se nakopičile, rabil sem dopust in odšel na Portugalsko. Tam je bilo prelepo, da bi bilo res. A nato so se začeli ponavljati novi problemi, ki so se časovno razvlekli. Tega nisem pričakoval.”
O obdobju na Portugalskem:
“Ta zgodba je bila zelo pozitivna. Tam sem pridobil izkušnje, ki jih ne bom pozabil. Kot nogometaš sem najprej sprejel slovensko, nato avstrijsko in nemško mentaliteto. Že od nemške sem imel polno glavo. Portugalska je bila konkretna nova stran v moji knjigi. Imel sem priložnost govoriti s tamkajšnjimi nogometnimi strokovnjaki, si izmenjati nasvete in tudi opazovati, na kaj tam ciljajo ter kaj jim je pomembno.”
O tem, ali je vrnitev v Slovenijo zgolj začasna:
“Če se prav spomnim, me 18 let ni bilo v Slovenijo. Nekajkrat sem sicer prišel, a le na hitro. Prišel sem poslovno in zaradi privatnih zadev, a sem hitro odšel. A v zadnjem obdobju sem že imel v načrtih vrnitev. Vedel sem, da me bodo čakale velike spremembe. Kako se je zgolj Ljubljana v tem obdobju spremenila, je neverjetno.
Gledal sem stavbe, ki so na novo zrasle, spremenila se je sama govorica, glas ljudi. Ogromne spremembe v samem ambientu, med drugim tudi, kam gredo že same cene. Ivljenej v Sloveniji je postalo zelo drago v primerjavi z ostalimi državami. Po eni strani mi je v Sloveniji super, po drugi sem imel težave s prilagoditvijo. Zdaj me veliko ljudi sprašuje, kaj bi počel v nogometu, kje se vidim. Moral bi se pogovoriti z vodilnimi ljudmi na Nogometni zvezi Slovenije, ker mi je v velik interes sodelovati z njo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje