Aluminij za Maribor postaja to, kar je Bravo za Olimpijo

Foto: Jure Banfi

Nogometaši Aluminija so na uvodu v novo sezono Prve lige Telemach znova zagrenili življenje sosedom iz Maribora. Šumarji so v Kidričevem z vijolicami pred sijajno navijaško kuliso remizirali z 0:0, dobri rezultati Kidričanov proti klubu iz Ljudskega vrta pa so postali že malodane stalnica. Maribor ima z Aluminijem počasi takšne težave, kot jih ima Olimpija z Bravom.

Kako že pravi tisti slovenski pregovor? Sosed sosedu volk. Gre za rek, ki odlično velja tudi v slovenskem nogometu, ko je Bravo že nekaj let trn v pet ljubljanski Olimpiji, Aluminij pa postaja vse višja ovira za Maribor.

Medtem ko je Bravo tako ali tako nočna mora rivala iz Stožic in je Olimpijo zdaj premagal že petkrat zapored (!), je tudi Aluminij po vrnitvi v Prvo ligi Telemach vse prej kot dobrodošel nasprotnik vijolic. Resda so Mariborčani šumarje v lanski sezoni dvakrat premagali, a zmaga s 3:0 v zadnjem krogu je bila bolj ali manj revijalna, tista s 3:2 v prvem delu lanske sezone pa težko prigarana, ko so nato rdeči svojemu večjemu sosedu tik pred zimskim premorom z isto mero vrnili v Ljudskem vrtu.

Zanimivo, oba lokalna malčka, Bravo in Aluminij, sta v tej sezoni pravzaprav tudi poskrbela, da stadiona Olimpije in Maribora v letošnjem evropskem poletju ne samevata. Bravo bo v Stožicah igral kvalifikacije za konferenčno ligo, Aluminij je v Ljudskem vrtu že igral kvalifikacije za ligo Evropa, po tesnem porazu proti Šerifu iz Tiraspola pa se tudi šumarji selijo v konferenčno ligo.

Za obema kluboma je zgodovinska sezona

Hkrati oba kluba druži tudi to, da iz leta v leto rasteta. Oboji so v lanski sezoni spisali zgodovinsko poglavje svoje zgodovine, Bravo s tretjim mestom v Prvi ligi Telemach, Aluminij pa z naslovom prvaka v pokalu Pivovarne Union. In tudi letos si ne eni ne drugi ne želijo, da bi vse višje postavljeni standardi padli.

“Mislimo zelo resno: definitivno si želimo vsaj ponoviti to, kar smo naredili v prejšnji sezoni. Naj se sliši še tako težko, smo ljudje, ki si postavljamo visoke cilje. Tudi tokrat je tako. Vemo pa, da bo zelo težko. Druga sezona je ključna in delamo vse, pravzaprav še več, da bi nam to na koncu uspelo,” je po dvoboju z Mariborom (0:0) razmišljal trener šumarjev Jura Arsić.

nogomet jura arsić nk aluminij — Foto: Jure Banfi

Oba kluba imata odlična trenerja

V letih turbulenc pri najmočnejših slovenskih klubih pa pri Aluminiju in Bravu dokazujejo, da je v nogometu eden od ključnih dejavnikov uspeha tudi stabilnost. Tako Jura Arsić kot Aleš Arnol že nekaj sezon sedita na trenerskem stolčku slovenskih prvoligašev in iz sezono v sezono dokazujeta, da sta kljub višanju ambicij klubov in nenehnim kadrovskim spremembam v moštvo vpeljala filozofiji, ki več kot očitno delujeta.

Arnol in Arsić spadata v mladi val slovenskih trenerjev, za njima pa je ‘organski razvoj’ po nogometni piramidi, brez bližnjic in velikih skokov. Arnol se je razvijal skozi mlajše selekcije Triglava in Brava, deloval je tudi kot pomočnik v reprezentančnih vodah, Arsić pa je preko vodenja ptujske Drave in nato Aluminija prehodil trenersko pot od četrte lige do pokalne lovorike in evropskih tekem.

Kot že rečeno, predvsem pa oba trenerja odlikuje jasna nogometna filozofija in identiteta ekip, ki se ne menja, ne glede na to, da se kader njunih moštev praktično vsako leto popolnoma spremeni. Tako Aluminij kot Bravo sta ekipi, ki sta zelo dobri v obeh fazah igre – tako v obrambi, ko znata moštvi trpeti tudi v nizkem bloku, odlikuje pa ju tudi odličen prehod v napad in direktnost v iskanja poti proti nasprotnikovim vratom.

In kot že večkrat zapisano, ko bodo v Stožicah ali Ljudskem vrtu naslednjič iskali novega vodjo stroke, bo pravzaprav že kar malce čudno, če bodo spet spregledali domača strokovnjaka, ki se velikanoma razvijata pred nosom …