Viharno slovensko nogometno poletje smo v oddaji Pod prečko analizirali z avtorjem najlepših slovenskih nogometnih pravljic Zlatkom Zahovićem. Še posebej podrobno smo se dotaknili dogajanja v NK Maribor. Zbrali smo nekaj misli o tem, kako nekdanji športni direktor gleda na vse prej kot rožnato situacijo v klubu, ki ga je zelo uspešno vodil celo desetletje.
Ko je leta 2007 prevzemal mesto športnega direktorja NK Maribor, je bil štajerski ponos še v precej bolj klavrnem stanju, kot je danes. Nato pa je v naslednjih trinajstih letih Zlatko Zahović klub iz mesta v Dravi dvakrat odpeljal v Ligo prvakov, trikrat v Ligo Evropa in ga z velikimi črkami zapisal na evropski nogometni zemljevid.
Odkar je zapustil Maribor, so evropski uspehi le še lep spomin navijačev vijolic. S tem pa tudi časi, ko so se v Ljudskem vrtu obračali evropski milijoni. “Ko sem klub zapustil, je bilo na računu več kot 10 milijonov evrov. Potem pa se trikrat ne uvrstiš v Evropo in denarja jasno zmanjka,” enega izmed razlogov za nastalo situacijo v NK Maribor opisuje gost oddaje Pod prečko.
V prvi epizodi nove sezone oddaje o slovenskem nogometu z Zlatkom Zahovićem podrobno analizirali slovensko poletno nogometno dogajanje in se še posebej osredotočili na NK Maribor ter skušali odgovoriti, kje se je aktualnim prvakov tako zelo zalomilo na poti v evropsko jesen.
O slovenskih neuspehih v Evropi
Ne bi rekel, da so klubi izpadli proti šibkejšim tekmecem. Vaduz vsako leto igra v Evropi, letos je prišel celo v skupinski del. Pri nas včasih pretiravamo in si želimo več, kot smo sposobni. Sposobni pa nismo zato, ker zelo malo vlagamo v nogomet, drugje po Evropi pa je to drugače. Zelo, zelo zaostajamo. Vsi uspehi preteklosti so bili fenomen, zdaj pa moramo biti bolj realni.
Če se prvak ne uvrsti v Konferenčno ligo, ne glede na to, kdo je prvak, to ni dobro. To je velik, velik neuspeh. Mura je pokazala, da je to nuja in pokazala je način, kako se to doseže. Je pa imela izjemno izkušenega trenerja, ki je imel za seboj Ligo prvakov in Ligo Evropa. Za vse ostale pa je to zelo težko. Bili so konkurenčni, ampak to ne skrije dejstva, da so vložki v nogomet minorni in to nas stane koraka naprej.
O vložkih v nogomet
Kako se klubi financirajo? V tujini so osnova televizijske pravice, ki prinesejo velik del proračuna. Pri nas je ta znesek zelo majhen. Ekipe iz manjših nogometnih okolij in držav pa najdejo poslovneže, ki vlagajo ogromno denarja. Pri nas tega ni. Nekatere druge lige so slabše kot naše, mi pa smo v Evropi vedno razočarani.
O neuspešnih kvalifikacijah Maribora
Maribor je imel idealen žreb. Šahtar Soligorsk ne more igrati doma, enako velja za Šerif, ki ni več lanski Šerif. Helsinki? Normalen Maribor, poudarjam, normalen, bi napredoval. Enostavno bi moral izločiti takšnega tekmeca. To, kar klubom ponuja Uefa, je res velika priložnost. Sploh za državo, kakšna je naša. In če tega ne izkoristimo, je to velika težava. Še posebej za Maribor.
O tem, kaj je to normalen Maribor
Naše obdobje je bilo presežek, to je težko ponavljati. Ampak takrat so se ti uspehi ponavljali. Normalen Maribor je Maribor, ki ima model, kjer ima glavno besedo stroka in v katerem ni nihanj, da enkrat stavimo na stare, enkrat na mlade, enkrat pa na posojene igralce. Zdaj pa je situacija precej konfuzna in tako je težko priti na evropski nivo.
Lani so bili nosilci igre trije posojeni izkušeni nogometaši, zdaj pa so prišli novi, ki niso sposobni prevzeti odgovornosti. Baturina ni igral eno leto, Brnić je prišel iz druge lige. Če pogledamo lansko tekmo z Muro, so tu le dva ali trije isti igralci. Tako pa v Evropi ne gre.
O tem, zakaj je Maribor deloval nemočno
Ta nemoč je bila iz tekme v tekmo tako očitna, da enostavno nisi imel več upanja v ekipo in v klub. Tudi navijači enostavno niso verjeli, da je možen preskok. So pa v ozadju zagotovo razlogi, ki jih ne poznamo. A če ostanemo na stroki, ne razumem tekme proti Radomljam (0:3). S takšno tekmo izgubiš ritem in zapraviš priložnost za pozitiven impulz navijačev. Ta odločitev je zame res nerazumljiva.
O (pre)pozni sestavi ekipe
Dokler je bilo mogoče, smo mi ekipo sestavljali januarja. Ti igralci, ki so prišli v tem poletju, bi bili dodana vrednost, če bi ostala recimo Mudrinski in Ivanović. Potem bi ti z novinci z njima, ki bi nosila odgovornost, rasli počasi. Zdaj pa je vse na njih, oni pa tega ne zmorejo. Rezultat pa je, takšen kot je.
O tem, zakaj je Maribor sredi Evrope prodajal nogometaše
V tej nogometni oddaji lahko obdelamo kar nekaj nenogometnih tem. Zaslužek, če se klub uvrsti v Konferenčno ligo, je precej večji, kot če prodaš igralce. Posla z Makoumboujem in Žugljem sta dobra, ampak izpeljana v napačnem času. Prepričan pa sem, da to ni bila samo Markova (Šulerjeva, op. a.) odločitev.
O tem, zakaj v Mariboru primanjkuje denarja
Ko sem klub zapustil, je bilo na računu več kot 10 milijonov evrov. Potem pa se trikrat ne uvrstiš v Evropo in denarja jasno zmanjka. Za vse slovenske klube pa bo zdaj še težje. Naslednje leto še ima prvak nekaj več možnosti za uvrstitev v Konferenčno ligo. Potem pa ko izpadeš, izpadeš.
O trenerski zamenjavi
Nogomet je neizprosen. Maribor je igral za velike stvari in tu so stvari nekoliko drugačne. Vsaka pozitivna sprememba bo dobrodošla. Novi trener Maribora pa se ni uvrstil v Konferenčno ligo, za kar je bil pripeljan. Bi v Zagrebu to preživel?
Trener se menja ali zaradi rezultatov ali energije. Pomembno pa bo, kakšna bo filozofija kluba. Bodo to stari, mladi, posojeni igralci? Ko trenerji na Hrvaškem, Madžarskem ali v Avstriji slišijo ime Maribor, razmišljajo o Ligi prvakov, Ligi Evropa in denarju ter kvaliteti. Pa to tu ni samoumevno in to spoznanje je za marsikoga šok. Je pa to okolje, ki marsikaj omogoča, če želiš in znaš delati.
Kako Zlatko Zahović vidi ostale slovenske prvoligaše?
O Olimpiji: Olimpija ima res dobro ekipo, po začetnih turbulencah so dobro kadrovali in zadeli tržišče z okrepitvami. Dobili so tisto, kar so potrebovali in so zasluženo prvi. V ekipi se je poklopilo se je marsikaj, dobili so pravo energijo. Olimpija je odlična, ampak nihče se ne pogovarja, da so zelo hitro izpadli iz Evrope. V Olimpiji ni evropskega pritiska, nihče ne pričakuje ničesar. Njihove evropske letvice praktično ni.
O Kopru: Koper ima taktično kulturo. Trener ve, kaj hoče. Igrajo na rezultat in v skladu s svojimi zmožnostmi. Predsednika Guberac vedno zahteva zmago. Meni je to všeč. Spozna se na nogomet in je v njem, ker v ga ima rad in v tem uživa. Koper je bil vedno nekaj posebnega v slovenskem okolju. Na obali je posebna energija.
O Celju: V ozadju projekta so resni ljudje. Gre za perspektiven klub, perspektivno ekipo, ki lahko nekaj naredi v Evropi. A vlagatelji so tisti, ki zagotavljajo denar in oni odločajo, kako dolgo bodo bankomat, ki bo pokrival nastale stroške. So pa lani malce podcenjevali slovenski nogomet. Liga je zelo izenačena, ne glede na to, kako kvalitetno ekipo imaš. Tako je bilo že v mojem času. Na vsako tekmo se je potrebno maksimalno pripraviti.
O Muri: Muri je uspelo nekaj, kar ni uspelo niti nam v Ligi prvakov. Zbuditi impulz lokalnega okolja. Da je tudi na manjših tekmah nekaj tisoč gledalcev. Mura igra dobro, tudi v napadu imajo kvaliteto. A lani so z Evropo visoko postavili letvico. Klub se je organizacijsko precej okrepil. A potem so nastopile spremembe. Kaj spreminjaš? Največje uspehe v zgodovini kluba. Jaz jih ne bi spreminjal. Zakaj bi to spreminjal, če je pot jasna. Lahko zamenjaš kakšnega igralca ali dva, greš malce v drugo smer, ni pa potrebe, da zaviješ iz avtoceste na makadam.
O Domžalah: Domžale so tisto, kar so. Imajo odlično šolo, igrajo dinamično in z veliko tempa. Trener ustreza filozofiji kluba. Videli pa bomo, kaj bo zdaj, ko se je poškodoval Husmani, ki je bil motor te ekipe, ko ni več Ibričića. Prevzel je njegovo vlogo. Domžale potrebujejo takšnega igralca, na katerega se lahko vsi ti mladi fantje zanesejo in ki jih usmerja.
O Bravu: Vedno končajo nekje v sredini. Gre za stabilen klub, ki dobro dela, za kaj več pa potrebuješ infrastrukturo in navijače. Našli so svoje mesto v slovenskem prostoru. So konkurenčni in potrebno jim je čestitati.
O Radomljah: Trener opravlja dobro delo, ekipa imajo nit in svojo igro. V Mariboru še sami niso pričakovali uspeha in nato so prišli v določen niz, ko so zbirali točke. Ampak mislim, da jih čaka boj za obstanek.
O Taboru: Tabor izkorišča ambient in svoje igrišče. Vajeni so igrati na tem stadionu, žoga na njem drugače skače. Doma nabirajo točke, tu in tam koga presenetijo v gosteh in so konkurenčni. To je specifično okolje, kjer je favoritom vedno težko igrati.
O Gorici: Preskok iz druge v prvo ligo je težak, a Gorica ima tradicijo. So štirikratni prvaki in jaz jih ne bi kar tako odpisal. Tudi njihovo okolje je specifično. Če bodo zdržali na začetku ta prehod med prvo in drugo ligo, potem lahko obstanejo. Miran Srebrnić je izkušen prvoligaški trener in zna iz te ekipe zagotovo izvleči maksimum.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!