Objavljamo odgovor Boška Županovića, ki se nanaša na intervju z Antejem Gubercem, objavljenem 26. avgusta v našem mediju.

Na intervju z naslovom Ante Guberac: Lahko se zgodi, da bo kdo pristal v zaporu (26. 8.) se je odzval Boško Županović. Njegov odgovor objavljamo v celoti in brez popravkov.

Najprej je za popolno obveščanje javnosti pomembno navesti način in okoliščine mojega prihoda v klub. V klub sem prišel leta 2016 kot upnik z verodostojno in aktivno legitimacijo. Po mojem prihodu v klub sem sodeloval pri njegovi finančni sanaciji in odigral ključno vlogo pri reševanju pred sigurno likvidacijo. S tedanjo upravo sem dosegel gentelmenski dogovor, skozi katerega dajem veliko v vsaki obliki in le na dolgi rok morda kaj dobim (veliko manj). Zato najbolj ostro obsojam vsako mistifikacijo in kriminalizacijo mojega odnosa s klubom. Obsojam tudi kriminalizacijo postopanja nekdanje uprave kluba, saj je z mano sklenila več kot dobro pogodbo v korist kluba. Kar me še posebej preseneča je amnezija, ki je nastopila pri Anti Gubercu, saj je bil ravno on posrednik pri pogajanjih med klubom in mano, ko sva bila še v konfliktu, in je bil popolnoma seznanjen s pogoji dogovora med mano in klubom.

Odkar sem začel opravljati funkcijo športnega direktorja in začel aktivno sodelovati pri delu kluba, sem od tistega dneva na splošno povedano »deklica za vse«. Bil sem veliko več kot športni direktor.

Vedno sem ščitil interes kluba in zame je klub nad vsem ostalim. V nobenem trenutku se nisem lotil podrejanja interesov kluba svojim osebnim ambicijam in interesom. Poskrbel sem, da se vsi v klubu počutijo prijetno in da se vsakemu zaposlenemu ali članu kluba nameni pozornost in pokaže pomembnost. Ni jih bilo tistih, ki bi jih simpatiziral ali jih stigmatiziral. Vsi so bili zame enaki in klub je bil nad vsemi nami.

Torej, ne obstaja noben razlog, zato mi ga nihče niti ni mogel sporočiti, s katerim bi se argumentirano degradirala, deklasirala ali negativizirala moja vloga v klubu in moje delo, ki sem ga prostovoljno opravljal 5 let. Resnični razlogi in dejstva, da sem se znašel na margini tega neprijetnega stanja, ležijo v ambicijah lokalnih mogočnikov in politikov, ki jih moti moja avtoriteta, moja profesionalnost in znanje ter moja elementarna prvinska poštenost. Poleg tega so, seveda, prisotne tudi kadrovske ambicije teh istih mogočnikov, ki si v prihodnosti prizadevajo za pozicijo športnega direktorja.

Ključna oseba, ki na nemoralni, pošastni in kriminalni način za klub vleče katastrofalne poteze iz sence, je vseprisotni in vsemogočni Franc Matoz. On osebno je ustvarjalec in modelar nore akvizicije, katere namen je deklasirati mene kot človeka in športnega direktorja ter povzdigniti ljudi okoli njega, oziroma nesposobne izkoriščevalske parazite ter jih prikazati kot lokalne domoljube in “rešitelje” kluba.

V tem norem mahinalnem naletu ustvarjalcev te še bolj nore konstrukcije kriminalizirajo nekdanjo upravo in njihove dejavnosti, ki so jih imeli pri oblikovanju in ustvarjanju odnosa z mano. Ta nebulozna norost pripada totalitarnim umom, ki s prikazom resnice s pomočjo komplota zarote poskušajo legalizirati in prikriti dejanski komplot in pravo zaroto. Kot sem že navedel, globoko verjamem, da je nekdanja uprava storila vse, kar je bilo v absolutnem interesu kluba in nogometa, pravzaprav je sprejela moje predloge, ki so zame hazarderski in tvegani. Kdo jih pa ne bi sprejel? Nagnusno, smešno in odvratno je, da odnos med klubom in mano v negativen kontekst, če je tisto, kar je objavljeno v vašem pisanju, res, postavljata dve osebi, povezani z mano, ki jima je absolutno vse popolnoma znano. Kot sem že prej omenil, je bil Anto Guberac posrednik med klubom in mano, aktivni pravni guru in ustvarjalec te farse, pa Franc Matoz, moj odvetnik.

Navsezadnje se bom ozrl ravno na predsednika Anteja Guberca ter navedbe in zaključke, ki ste jih izvlekli iz pogovora z njim. Prvič, nikoli nisem bil v konfliktnem razmerju z Antejem Gubercem, nikoli mu nisem storil nobene škode, ga žalil ali omalovaževal in mu do sedaj kakor koli naredil kakršno koli zlo, kot ga je on doslej storil meni. Zato Anto Guberac nima absolutno nobenega razloga, da bi o meni mislil ali govoril negativno na kakršen koli način ali v kakršnem koli kontekstu. Nasprotno, Anto Guberac nedvomno in dobro ve, da sem vse, kar sem naredil za klub, naredil brez materialnega interesa, z veliko energije in ljubezni do kluba in nogometa. Enako Anto Guberac ve, da sem bil vedno tam, od 0 do 24, tako zanj kot za klub. Nikoli nisem rekel, da ne morem ali ne bom. Dal sem vse od sebe, v celoti in veliko več od tistega, kot sem v resnici lahko. Pet let velikega dela odraščanja sem ukradel svojim otrokom zaradi kluba, ki je bil zame vse in nad vsem. Zaradi teh dejstev nihče, res nihče, najmanj pa Anto Guberac, nima pravice postavljati mojega imena v kakršen koli negativen kontekst. Drug do drugega imava lahko različna mnenja, simpatije ali občutke, vendar nihče ne sme in ne more oporekati dejstvom in zanikati resnice. Moje navedbe niso nič drugega kot čista in resnična dejstva. Zato ne morem sprejeti dejstva, da bi Anto Guberac o meni izrekel kaj negativnega, ker, ponavljam, za to nima nobenega razloga, pravzaprav obstaja na desetine zelo dobrih razlogov, zakaj tega ne bi smel storiti niti v sanjah.

In končno, nikakor se ne more nanašati name „Lahko se zgodi, da bo kdo pristal v zaporu“, ker si zaslužim vsa možna človeška, moralna in profesionalna priznanja od FC Koper in ljudi, ki jim je mar za klub. Takih priznanj ne pričakujem in jih ne bi nikoli prejel, kljub temu, da si jih zaslužim, kajti priznanja se podeljujejo človeku skozi spoštovanje in respekt in ne skozi pokale in listine.

Notorična laž je tudi, da bi mi odločbo o odpovedi pogodbe, ki jo je klub sklenil z mano, izročili 22. avgusta 2021, po tekmi z Mariborom. Odločbo sem prevzel na pošti Kozina dne 26. avgusta 2021 ob 13 uri in 56 minut.

Boško Županović, mag.iur.