Idila na igrišču, kaos v pisarnah. Takšen vtis je v minuli jeseni pustila ljubljanska Olimpija. Varovanci Alberta Riere so z izvrstnimi predstavami slovensko nogometno konkurenco pustili daleč za seboj, na drugi strani pa ni manjkalo novic, zgodb in informacij o tem, da v upravi kluba nič ni tako, kot bi moralo biti. A če smo doslej od zunaj gledali v notranjost Olimpije, potem zdaj obrnimo ploščo. Pred nadaljevanjem sezone ima besedo direktor zmajev Igor Barišić.

Darko Milanič: Radi so me imeli tisti, ki so me morali imeti

Nogomet

5. Feb 2023 12

Nogomet

5. Feb 2023 12

Igor Barišić je ime, ki ga navijači Olimpije ne slišijo prav radi. Gre za človeka, ki je odpustil kar nekaj v Ljubljani zelo priljubljenih nogometašev in klubskih delavcev, lansko poletje pa je v “boju za oblast” premagal Mladena Rudonjo in Roberta Prosinečkega ter zaradi spora z ikono jugoslovanskega nogometa dokončno (?) zrušil vse mostove, po katerih bi se lahko vrnil na pot sprave s tistimi, ki jim po žilah teče zeleno-bela kri.

A direktor Olimpije ima trdo kožo. Predvsem pa se zaveda, da je takšna pač narava njegove službe in da so težke odločitve del njegovega vsakdana.

“Ljudje mislijo, da je moj posel enostaven. A ni. Težko je bilo v tem obdobju številnim igralcem pojasniti, da ne bodo več del kluba. Nekateri to potem vzamejo osebno. A to razumem, govorimo o ljudeh, ki imajo žene, otroke in so finančno vezani na Olimpijo. Po drugi strani pa je klub nad nami vsemi. To je naša skrb in prva faza je bila stabilizacija kluba,” poudarja prvi operativec zmajev.

V zadnjih tednih je le redko v medijih komentiral dogajanje v zmajevem gnezdu. Tega dogajanja pa jasno ni bilo malo in tem, o katerih smo se želeli pogovarjati z njim, je bilo res ogromno. Priznamo, verjetno bistveno preveč za en sam intervju.

Toda vendarle smo skušali izluščiti tista vprašanja, ki so za nogometno javnost trenutno najbolj zanimiva in pomembna. Vprašanja o finančnem stanju Olimpije, plačevanju dolgov, zavračanju ponudb za najbolj izpostavljene igralce, odnosu med upravo in trenerjem Albertom Riero, načrtovanje prihodnosti … Malce pa smo debatirali tudi o tem, kar je bilo. Oziroma o tistih, ki so bili del Olimpije, a bi bilo po mnenju našega sogovornika morda celo bolje, da ne bi bili.

Začnimo s tem, kar je najbolj aktualno. Kazen NZS je preteklost, dolgovi do igralcev so plačani. Kakšno je vzdušje v klubu v dneh po sprostitvi kazni? Je zdaj vaše delo nekoliko lažje?

Vedeli smo, kaj nas čaka. Odločitev NZS je bila jasna in to smo uredili. Naše delo poteka normalno. Tudi kar se tiče nadaljnjih stvari, bomo po tem, ko bodo zadeve rešene na sodišču, to uredili. Tu ni nikakršnih težav.

Kako to, da je vse skupaj trajalo toliko časa? Zakaj niste obveznosti plačali takoj, ko vam je NZS naložila kazen oziroma že prej, da bi se tej kazni izognili?

Zato, ker so bile nekatere stvari sporne. Igralci so od kluba zahtevali denar do konca pogodb, a so po koncu sezone, 22. maja, zapustili klub in se v juniju niso vračali na treninge. Proti njim so bili uvedeni disciplinski postopki. Te stvari smo pojasnili zvezi in se na zadevo pritožili. Vse skupaj je trajalo 3, 4 mesece, a vemo, da se prestopni rok začne 15. januarja in kmalu potem smo stvari uredili.

Za te igralce, ki so bili predmet kazni, ste plačali približno 250.000 evrov. Koliko denarja pa ste skupno plačali ob prekinitvah pogodb z nogometaši, ki so bili v klubu v času Milana Mandarića? V zadnjem letu je namreč klub zapustilo ogromno nogometašev.

Za te nogometaše, bilo jih je 40, smo dodatno plačali 1.460.000 evrov. Do zdaj. To so uradne številke. Od Koruna, do Finka, Boakyeja, Ziljkića … Vseh, ki so zapustili klub. To je številka, ki smo jo morali zagotoviti zaradi dragih starih pogodb, podpisanih v času Milana Mandarića.

V celotnem obdobju Milana Mandarića je bil proračun Olimpije največji v državi. Kolikšen je trenuten?

O številkah ne bi govoril. Proračun bo takšen, kolikor bo potrebno za naslov prvaka. Predsednik je že pred novim letom potrdil investicije vse do konca naslednje sezone, tako da smo glede tega varni in popolnoma mirni. Tudi glede stvari, ki jih še moramo plačati.

V javnosti nenehno krožijo ugibanja, od kje točno Olimpija sploh dobi denar za svoje delovanje. Govori se o novih investitorjih, pomoči župana in bank … Kaj vse so torej viri financiranja NK Olimpija Ljubljana?

Stoodstotno zagotavljam, da tu ni nikakršnih dodatnih investitorjev. To je denar Adama Deliusa, ki ga je zagotovil že preden je prevzel klub. Nogomet je resen posel in g. Delius se je zavedal, da bodo na začetku potrebne precejšnje investicije.

Res je, da morda nismo pričakovali nekaterih stvari, ki so kasneje priplavale na površje, a s kapitalom g. Deliusa to rešujemo. Nekaj denarja zdaj dobimo tudi z naslova sponzorstev, ampak to je zares majhen delež. Proračun kluba je za naslednji dve leti zagotovljen s strani g. Deliusa.

Ko je klub prehajal iz rok Milana Mandarića v roke Adama Deliusa, so v javnosti zaokrožile številke, ki so bile takratna finančna realnost Olimpije. Dolgov se je nabralo za približno 3,5 milijona evrov, še dodaten milijon naj bi v tem poslu dobil Milan Mandarić. A na koncu se je izkazalo, da so bili dolgovi še precej večji. Kako to, da ob prevzemu niste vedeli, kakšna je pravzaprav finančna luknja Olimpija?

Ko smo prevzemali klub, smo v skladu s stalno prakso naredili t. i. “due diligence” oziroma skrbnostni pregled. Pregledani so bili vsi dokumenti in pogodbe, ki jih je g. Mandarić predal podjetju LeitnerLeitner, računovodski hiši, ki sodeluje z Olimpijo. Oni so te informacije zbrali in jih predali nam.

A ko smo po prevzemu kluba podrobneje pregledali pogodbe in dokumente, je bila končna številka mnogo večja, kot smo pričakovali. Dolgovi so bili precej, precej večji, kot se je govorilo v medijih. Mislim, da smo klub pet pred dvanajsto rešili pred propadom.

V procesu predaje kluba iz rok g. Mandarića v roke g. Deliusa je pomembno vlogo igral tudi Mladen Rudonja. On je bil namreč tisti, ki je novo vodstvo pripeljal v klub. Kakšna natančno je bila v tistem času njegova vloga? Kako se je začelo vaše sodelovanje?

Zgodba se je začela tako, da sta me poklicala Dino Skender in Mladen Rudonja ter vprašala, ali lahko pomagamo klubu, v katerem je finančna situacija zelo slaba. To je bilo pred približno dvema letoma. Ko sem se vračal z dopusta v Rovinju, sem se ustavil v Sloveniji na sestanku z g. Mandarićem, ki je pojasnil, da želi prodati klub. Takrat še nisva govorila o nikakršnih številkah. Vemo, kako je šla zgodba naprej, kmalu je g. Mandarić dobil prvi del denarja.

Mladen Rudonja je bil z nami od prvega dne. Bil je moj prijatelj, zaupnik. Na koncu pa je bil za vse nas, ne samo zame, ampak tudi za predsednika in celotno upravo kluba, najbolj neprijetno presenečenje v naši zgodbi. Enostavno nimam besed za tega človeka. Nihče nas še nikoli ni tako zelo razočaral, kot nas je on. A na koncu sezone bo o tem javno spregovoril predsednik. Zdaj ni čas za negativnost. Resnica bo prišla na dan. Mladenu Rudonji želim vse najboljše v življenju, a naše poti se ne bodo več srečale.

Za Olimpijo je odličen prvi del sezone. To pa pomeni, da so tudi nogometaši zmajev še kako zanimivi za tuje klube. Tihi dogovor s trenerjem Albertom Riero je, da klub ne prodaja najboljših nogometašev, kako zahtevna je bila ta naloga v zadnjih tednih?

To zagotovo ni bilo enostavno delo. Največjo vlogo je pri tem odigral g. Delius, ki je na sestanku z upravo odločno dejal – želimo naslov, želimo Evropo in želimo uveljaviti naše mlade slovenske igralce. Proračun je zagotovljen, držimo se naše smeri in ne zavijamo levo ali desno. Prodaj ne bo, razen če ne dobimo kakšne zares nenormalne ponudbe.

S ponudbami, ki smo jih prejeli to zimo, bi si lahko malodane povrnili naš celoten vložek. A tega nismo storili. Verjamemo v trenerja, verjamemo v ekipo. Naš cilj je od začetka jasen, Olimpija mora biti najboljši klub v Sloveniji, osvojiti prvenstvo in pokal ter čim dlje napredovati v Evropi. To je razlog, da smo odbili te ponudbe.

Kolikšna je bila najvišja uradna ponudba, ki ste jo v januarju zavrnili za nogometaša Olimpije?

Dva milijona evrov plus bonusi.

Zavračanje ponudb je bila torej velika želja Alberta Riere. Precej se je sicer govorilo o vašem odnosu z njim. Ta odnos naj ne bi bil najboljši. Kakšen je torej odnos direktorja Igorja Barišića in glavnega trenerja Alberta Riere?

Jaz sem tisti, ki je Alberta Riero pripeljal v klub. Albert Riera je naš trener, ki fenomenalno opravlja svoje delo. On je zaslužen za te rezultate in z njim imam korekten odnos. Vse te govorice o tem, da naj bi bile v najinem odnosu težave, so povsem brez osnove.

Uprava kluba opravlja svoje delo, Albert Riera opravlja svojega. Nihče se ne meša v njegovo delo, tega niti ne bi dovolil. Kar se tiče kadra, taktike, vse je v njegovi domeni. Izpolnjujemo njegove želje, sledimo njegovemu načrtu, kar se tiče priprav in pripravljalnih tekem. Odnos je zares korekten.

Kako gledate na to, da je v zadnjem obdobju nekajkrat javno spregovoril o tem, da vse stvari v klubu niso idilične in da je recimo sam sprejel odločitev o tem, da nihče od nogometašev Olimpije v pripravljalnem obdobju ni na voljo za medije? Je morda kdaj celo prekoračil svoja pooblastila? Verjetno se strinjate, da je trenutno zelo veliko stvari v njegovih rokah …

S tem se strinjam, a ima naše popolno zaupanje. Kar se tiče športnega dela, smo vse prepustili njemu. On odloča o tem, kaj in kako počnejo nogometaši, s kom sodelujejo, v to se ne mešamo.

Albert je temperamenten, kot so temperamentni vsi Španci. In zato tudi javno izjavi kakšno stvar več, kot bi sicer. A ne moremo ugasniti dežja v Antalyji ali vetra v Medulinu. To gledamo kot na del njegovega karakterja, včasih ga ponesejo čustva. Nikakor ne verjamem, da želi s tem škodovati klubu. Stojimo za njim in tu ni nikakršnih težav.

Ko je govora o aktualnih zadevah kluba, je znova odprto tudi vprašanje Jake Čubra Potočnika, ki je lani januarja zapustil klub, enostransko prekinil pogodbo in se preselil v nemški Köln. Primer ste posredovali Fifi, kakšna je trenutna situacija? Ste s Kölnom v stiku, da zadevo rešite po kakšni drugi poti, ali enostavno čakate na odločitev sodišča?

Nenehno smo v stiku z našo odvetniško družbo iz Švice, ki nas zastopa v tem primeru. Že v tednu naj bi bila znana odločitev sodišča, Fifa bo postopek v kratkem končala. V Nemčiji je ta primer velik škandal, največji časnik Bild je zadevo objavil na dveh straneh.

Malo je čudno, da sta bila v tej zgodbi odpuščena tako direktor kluba kot direktor akademije. Enostavno je nemogoče, da igralec kar tako prekine pogodbo s klubom. Če bi bilo to mogoče, bi Neymar prekinil pogodbo s PSG-jem in odšel v madridski Real.

Govori se o določenih obljubah, ki naj jih klub ne bi izpolnjeval do igralca. Jaz oziroma vodstvo kluba Jaki Čubru Potočniku nismo obljubljali ničesar razen tistega, kar je v pogodbi. To zadevo zdaj rešuje Fifa, mi bomo njihovo odločitev spoštovali, kako pa bo reagirala druga stran, tega ne vem. Čakamo na skorajšnjo odločitev.

Ko smo že pri sodišču Fife, na njej sta sodbo proti Olimpiji že dobila vaša nekdanja trenerja Dino Skender in Savo Milošević. Če Olimpija izgubi oba primera, ali ima dovolj denarja, da izplača odškodnino trenerjema?

Ta denar je že pripravljen. Vemo, kaj nas čaka. Ko bo postavljen rok, do katerega moramo to plačati, bomo to storili. Od tega ne bežimo. Primer Dina Skendra gre na CAS, čakamo na rok, do kdaj moramo izplačati Sava Miloševića. To niso stvari, ki bi nas presenetile, vedeli smo, kakšen bo razplet. Tako pač je, moramo plačati. Plačali smo prejšnje dolgove in umaknili kazen NZS, plačali bomo tudi to.

Ena izmed pomembnih obljub, ki ste jih dali ob prevzemu kluba, je bila tudi ureditev mladinskega pogona. Rezultatsko je tudi v mlajših selekcijah že opazen napredek, a se pa pojavljajo informacije o tem, da trenerjem zamujajo plače in da se zaradi tega v mladinskem pogonu širi nezadovoljstvo.

Na področju akademije smo že naredili že nekaj korakov v pravo smer. Naša akademija je trenutno po mojem mnenju glede na investicije najdražja v Sloveniji. Rezultati so solidni, a verjamemo, da bodo še boljši. Mladinci morajo igrati ligo prvakov.

Kar se tiče plač trenerjev, ne poznam trenerja, ki ne bi plače dobil v dogovorjenem roku. Morda včasih zaradi bančnih transakcij vse skupaj traja kakšen teden več, a vse to rešujemo. S strani trenerjev ali kogarkoli zaposlenega v klubu, nisem dobil niti ene pritožbe, da česa nismo plačali.

Stremimo k temu, da imamo v akademiji izobražene trenerje, ki so končali Fakulteto za šport. V vseh segmentih delovanja kluba napredujemo korak za korakom. Da bi čez noč rešili vse, to seveda ni mogoče. Zadnjih deset let se je namreč na tem področju naredilo zelo malo. Na koncu pa vedno rezultat oziroma lestvica pokaže vse.

Marca prihaja licenciranje za prihodnjo sezono, to torej glede na povedano ni stvar, ki bi vas posebej skrbela?

Absolutno ne.

Ko pogledujemo naprej, ostaja odprto vprašanje tudi podaljševanje pogodb. Trenutno se zdi, da je največ dilem glede nadaljevanja sodelovanja z Mariom Kvešićem. Kako daleč so pogovori o podaljšanju pogodbe?

Mario Kvešić ima našo ponudbo, mislim da smo blizu dogovora, urediti moramo še nekaj podrobnosti. Mario ve, kakšen je njegov status v Olimpiji in ve, kako zelo ga cenimo. Ne samo kot nogometaša, osebno ga zelo cenim tudi kot človeka. Že drugič se je vrnil v Olimpijo in dokazuje svojo kvaliteto. Zagotovo je naša zelja, da ga zadržimo v klubu.

Kar se tiče novih pogodb pa nismo blizu samo s Kvesićem, ampak smo na dobri poti do podaljšanja sodelovanja tudi z Đorđejem Crnomarkovićem. Tudi on je zvest klubu in mu daje ogromno. Mislim, da bomo prišli do dogovora. Razen, če dobi nemoralno ponudbo drugega kluba, ki ji ne bomo mogli konkurirati.

Glede prihodnosti Olimpije je veliko vprašanje tudi, kaj bo po sezoni. Ko se pogovarjamo z igralci, nosilci igre, vsi razmišljajo o tem, da želijo najprej osvojiti naslov z zmaji, potem pa razmišljati o selitvi na tuje. Recimo, da bo Olimpija prvak, kako gledate proti obdobju, ki bo sledilo. Kaj vodstvo kluba že zdaj počne, da ne bi sledil, kot pravimo, razpad sistema?

Intenzivno načrtujemo naslednjo sezono, najprej seveda z vidika finančne stabilizacije. Nikogar, ki je pogodbeno vezan z Olimpijo, nam ni potrebno prodati, da bi ostali finančno stabilni. Smo pa seveda odprti za prave ponudbe.

Po drugi strani nam je jasno, da s prodajo denimo petih nosilcev ne moremo biti konkurenčni evropskim ekipam. Naš prvi cilj sta prvenstvo in pokal, naslednji pa liga Evropa. To je ta ekipa zagotovo sposobna. Tudi s konferenčno ligo ne bi bili nezadovoljni.

Prodaje se bodo zgodile po Evropi, zagotavljam pa, da ne bo razprodaje ekipe. Morda bosta odšla dva ali trije, a za njih že vnaprej iščemo zamenjave. A to so skrbi za poletje, junij in julij sta še daleč, videli bomo, kakšno bo takrat nogometno tržišče.

Če se v zaključku dotakneva še vaše zgodbe v Olimpiji. Ves čas se v javnosti vrtijo zgodbe, ki vas ne kažejo ravno v pozitivni luči. Medijski pritisk ne pojenja, tudi navijači niso zadovoljni. Govora je bilo tudi o tem, da zaključujete svoje delo na mestu direktorja Olimpije. Ste res kdaj razmišljali o tem, da se umaknete pred temi pritiski in da vajeti kluba predate nekomu drugemu?

Situacija je takšna. Rad imam ta šport, rad imam Ljubljano in rad imam ta klub. Vsem v klubu je cilj, da smo na koncu prvaki. Sanjamo ta naslov, ki bi vse poplačal. Tega ti nihče ne more vzeti. Denar in prijatelji pridejo in gredo, naslov pa je naslov in to ostane zapisano v zgodovinskih knjigah. O tem sanjam jaz, o tem sanja predsednik in vsi v upravi kluba.

Ljudje mislijo, da je moj posel enostaven. A ni. Težko je bilo v tem obdobju številnim igralcem pojasniti, da ne bodo več del kluba. Nekateri to potem vzamejo osebno. A to razumem, govorimo o ljudeh, ki imajo žene, otroke in so finančno vezani na Olimpijo. Po drugi strani pa je klub nad nami vsemi. To je naša skrb in prva faza je bila stabilizacija.

Želimo si, da bo klub finančno zdrav in deloval v realnih okvirjih in številkah. Da se ne bo več zgodilo, da je na seznamu nogometašev in s tem na seznamu plač 57 nogometašev. Zame bi bilo najlažje, če bi lahko vse te fante takoj izplačal in jim rekel nasvidenje. A zadeve niso tako enostavne.

Kot direktor sem moral v zasledovanju našega cilja sprejeti številne težke odločitve. Ni bilo lahko, niti ni prijetno poslušati žaljivke s tribun in med sprehodom po ulicah. Na koncu koncev sem jaz tisti, ki je v klub pripeljal g. Deliusa, ki je pet pred dvanajsto klub rešil pred propadom in naredil vse, da je klub danes tu, kjer je.

Nisem jezen na nikogar, če je nekdo določene stvari vzel osebno, se mu opravičujem. Rezultat pa je dober, imamo 13 točk prednosti. Klima v klubu je dobra, od uprave in pisarn do igrišča in ekonomata. Zadovoljen sem.

Kaj je stvar, na katero ste v tem obdobju najbolj ponosni?

Na kaj sem najbolj ponosen? Najprej na to, da smo iz vse negative uspeli narediti pozitivno zgodbo na igrišču. Da promoviramo našo šolo in da v prvi plan potiskamo slovenske mlade igralce, kot so Matevž Vidovšek, Marcel Ratnik, zdaj prihaja še Aldin Jakupović.

Upam, da s tem ljudje počasi verjamejo, da nas zanima dolgoročna zgodba in da namen našega prihoda ni bil hitra preprodaja kluba, kot se je omenjalo. Ponosen sem tudi na vse ljudi, ki so ostali del naše zgodbe in nam pomagajo na poti do uspeha. To ne bo uspeh g. Barišića ali g. Deliusa, ampak cele ekipe, ki se začne pri ekonomatu in konča pri športnem direktorju in upravi. Del te zgodbe so ljudje, kot je naš Jože (maskota zmajček in pomočnik v ekonomatu). Gremo v pravi smeri in se ne ustavljamo.

Kaj pa je bila največja napaka, ki ste jo naredili kot direktor Olimpije?

Bivši športni direktorji. Ljudje, ki sem jim zaupal in dovolil, da stvari počnejo brez moje vednosti. Na koncu pa sem posledice nosil jaz. Tako pač je, igralci in trener so zaslužni za uspehe, vse negativno pa pade na moja ramena. A s tem nimam težav. Če bomo naslednjih deset let prvaki, sem lahko še naprej kriv za vse slabe stvari.