Celjski skok v zibelko Portugalske in Zahovićeve eksplozije

Stadion D. Alfonsa Henriquesa. Foto: Guliverimage

Celjani so v torek, sicer po zapletu na brniškem letališču, vendarle pripotovali v oblačni Guimaraes, kjer bodo v sredo spisali zgodovino in prvič nastopili v enem od evropskih nogometnih tekmovanj. Na severu Portugalske, kjer ime Zlatko Zahović še vedno nekaj pomeni, so lani že poskrbeli za enega klubskih vrhuncev. S Celjem je v Guimaraesu tudi Sportklub.

Pot Celjanov na Portugalsko z brniškega letališča se ni začela po načrtih. Kmalu po vkrcanju nas je pilot obvestil, da nad nami kroži tovorno letalo, ki je bilo iz Frankfurta na poti v Tel Aviv, a zahtevalo zasilni pristanek.

Zato so bile na letališču Jožeta Pučnika angažirane vse gasilske in reševalne enote, kar je pomenilo, da vzleti začasno niso mogoči. K sreči se je vse odvilo brez dodatne drame. Zasilni pristanek je uspel brez težav, reševalci in gasilci pa so se lahko umaknili z roba steze.

Pilot je ob tem sporočil, da bo zamude vsaj uro in pol, ob tem pa dodal, da so težave tudi na letališču v Portu, kjer je preglavice povzročala nizka oblačnost in s tem povezana slaba vidljivost. Zato so morali za vzlet pridobiti tudi zeleno luč s strani Portugalcev.

Foto: Sportklub

Po napovedani uri in pol je let C3280 s celjskimi nogometaši vendarle dočakal odhod. Letalo bi moralo pristati ob približno 13. uri po lokalnem času, a je naposled šele nekaj pred 15. uro. To sicer ni povzročilo večjih nevšečnosti, razen nekaj dodatnega testiranja potrpežljivosti.

V Guimaraes številčna delegacija

Na letalu je bilo za zgodovinsko prvo evropsko tekmo Celja v katerem od Uefinih tekmovanj, jasno poleg nogometašev, vodstva, strokovnega štaba ter pripadajočega osebja, tudi precej drugih znanih obrazov.

Tako je v Guimaraes odpotovala družina Sešlar. Simon je seveda ena od klubskih legend, zdaj pa dres kluba nosi njegov sin Svit. Med drugimi sta bila na letalu še nekdanji celjski župan Bojan Šrot in nogometni agent Nenad Protega.

Novinarska konferenca, ki je bila za Celjane na sporedu ob 18.30, se je odvila ob načrtovani uri. Španskemu strategu Albertu Rieri je bilo seveda bolj pomembno, da so uspeli preizkusiti zelenico Stadiona D. Alfonsa Henriquesa. Uradni trening so na stadionu začeli ob 19.00, oziroma ob 20. uri po slovenskem času.

Test zelenice. Foto: Sportklub

Zibelka portugalske narodnosti

Po prihodu v Guimaraes, po starem središču pod Unescovo zaščito znano mesto na severozahodu Portugalske, nas je sicer pričakalo oblačno in deževno vreme. Podobna napoved je tudi za sredo, medtem ko se temperature držijo blizu 20 stopinj Celzija.

Mesto ima sicer dobrih 150 tisoč prebivalcev in slovi po dobro ohranjenih srednjeveških zgradbah. Ena glavnih znamenitosti je grad Guimaraes, ki je bil zgrajen že v 10. stoletju. Pa denimo tudi izjemna palača vojvode Braganca. Prav tako je to območje z velikim zgodovinskim pomenom za Portugalsko.

Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Foto: Sportklub
Palača vojvode Braganca. Foto: Guliverimage

Guimaraes je povezan z nastankom in identiteto portugalske narodnosti. Naselje je nastalo pred ustanovitvijo Portugalske in je zaradi svoje vloge pri nastanku države znano kot “zibelka portugalske narodnosti”.

Zahović in celjski skalp

Stadion Vitorie Guimaraes je bil zgrajen leta 1965, prenovljen pa za potrebe evropskega prvenstva 2004, na katerem je gostil dve tekmi. Tribune sprejmejo 30.000 navijačev, enkrat pa so jih Celjani že poslali domov z dolgimi nosovi. Lani so v kvalifikacijah za konferenčno ligo poskrbeli za najverjetneje največji skalp v klubski zgodovini, ko so na Portugalskem velike favorite ugnali z 1:0, nadoknadili gol zaostanka (3:4) s prvega obračuna na Stadionu Z’dežele ter nato napredovali po streljanju enajstmetrovk. Tudi takrat je celjske grofe vodil Riera.

Zlatko Zahović v dresu Vitorie Guimaraes. Foto: zajem zaslona.

Guimaraes je s slovenskim nogometom povezan tudi po zaslugi Zlatka Zahovića, ki je črno-beli dres nosil tri sezone. Poznejši veliki zvezdnik portugalskega nogometa, je v Vitorio prestopil poleti 1993, potem ko je sezono pred tem osvojil naslov državnega prvaka z beograjskim Partizanom.

V Guimaraesu je ostal tri sezone, vsako leto je kazal boljše predstave in leta 1996 odšel v Porto, kjer je postal eden največjih zvezdnikov portugalskega prvenstva. Do danes je na Portugalskem zelo dobro zapisan v kar treh klubih, ob Portu in Vitorii še pri Benfici, nam je zatrdil eden od portugalskih novinarskih kolegov, ki je Zlatka spremljal že v 90. letih.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!