Cesar: Nogomet je krut. Danes si, jutri te ni (VIDEO)

Foto: Uroš Skaza

V ponedeljkovi oddaji Pod prečko je tokrat gostoval Boštjan Cesar. Pomočnik slovenskega selektorja Matjaža Keka je razkril marsikatero anekdoto iz svojih igralskih časov.

“Pred svetovnim prvenstvom sem iz Sochauxa prišel v Chievo, želeli so me odkupiti, bil sem namreč le posojen. Ko sem se ravno odpeljal s parkirišča, sem na pločniku zagledal Boštjana. Skupaj sva se vrnila v pisarno in skupaj podpisala pogodbo. Vse je res,” je Boštjan Jokić razkril zgodbo o tem, kako sta s Cesarjem skupaj zaigrala v italijanski prvi ligi.

41-letni branilec, ki je za Slovenijo zbral 101 nastop, se je v nadaljevanju spomnil tudi dvoboja z legendarnim napadalcem Interja Samuelom Eto’ojem.

“To je bila prva sezona po trojni kroni Interja. Na tekmi z nami so bili zelo frustrirani. Imela sva (z Eto’ojem, op. p.) dober dvoboj. Na koncu sem jaz padel, bom rekel, z Zidane glavo. To se zgodi na igrišču, ampak lahko rečem, da je Eto’o velik gospod. Po tekmi me je poklical in se opravičil. Naslednjo tekmo, ko smo igrali v Milanu, je še enkrat prišel do mene, se še enkrat opravičil in mi dal celo njegov dres.”

Cesar se je spomnil tudi tekme proti Norveški, proti kateri je, zaradi okoliščin, prvič vodil slovensko člansko reprezentanco.

“Bila je težka situacija. Dva poraza v ligi narodov. Boleča. Posebej tisti v Beogradu. Potem je bil selektor pozitiven na koronavirus. Ni bilo lahko. Naslednji dan smo se vsi skupaj usedli in si povedali, kar smo si morali. Imeli smo tri dni za pripravo na naslednjo tekmo. Vedeli smo, da je bila takrat Norveška prva v skupini, da smo imeli šest točk. Mislili smo, da bomo dobili ‘porcijo’, ampak fenomenalna reakcija igralcev, še posebej prvi polčas. Mislim, da smo si zaslužili točko. In tukaj se je začela naša zgodba.”

Nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste je v svoji karieri dosegel 10 golov za Slovenijo. Prvi je bil še toliko bolj poseben, ker ga je dosegel proti Italiji.

“Prvi gol za reprezentanco proti tako veliki reprezentanci in tako velikemu vratarju. Prvi gol vedno ostane v spominu, nato se je le stopnjevalo. Tudi ‘Gigija’ (Gianluigija Buffona, op. p.), ko sem igral v Italiji, sem spomnil na ta zadetek, in tudi on se spominja tega zadetka. To je bil res boleč poraz. Vendar po tem, po naši tekmi so (Italijani, op. p.) mislim, da dobili vse tekme in pozneje postali svetovni prvaki.”

V dolgoletni karieri je na nogometnih zelenicah doživel praktično vse, Cesar je priznal, da je lahko nogomet včasih še kako krut.

“Meni je žal Zorana (Zeljkovića, op. p.). Ker je naredil dobro delo v Kopru in tudi v Olimpiji je začel, vmes je bilo sicer turbulentno, ampak potreboval bi še nekaj časa, da se vse postavi na svoje mesto. Nogomet je takšen, da je za trenerja krut. Danes si, jutri te ni.”

“Olympique Marseille proti Parizu in Dinamo proti Hajduku. Mislim, da je bila to moja šesta ali morda sedma tekma za Marseille. Na ogrevanju so se mi tresle noge in mislil sem, da imam morda takšno tremo. Česa takšnega še nisem doživel niti v Zagrebu niti v Splitu, pa je bila zares dobra atmosfera. Po približno 15 minutah ogrevanja sem se dotaknil igrišča in igrišče je vibriralo. Gledal sem navijače, oni so skakali, rekel sem si, da so noge dobre in da nimam treme,” je 41-letnik dejal o najboljšem derbiju, na katerem je zaigral.

“Kdor tega ni doživel, si ne more niti misliti. Veliko prijateljev je prišlo gledat tekmo na Velodrome (stadion Marseilla, op. p.) in so prišli le enkrat in se niso več vrnili. Atmosfera je bila zares nekaj posebnega,” je v oddaji Pod prečko sklenil Cesar.