City Footbal Group, ki ga ima v rokah lastnik Manchester Cityja iz Združenih arabskih emiratov, šejk Mansour bin Zayed Al Nahyan, je mreža desetih nogometnih klubov z vsega sveta, ki obstaja predvsem zaradi koristi nogometnega velikana s stadiona Etihad v Manchestru in tudi njegovih lastnikov. Kdaj, kako, zakaj je nastala in kako deluje?

Ko je Sergio Agüero maja 2012 v 95. minuti tekme proti QPR zabil gol za zmago s 3:2 in zapečatil morda najbolj razburljivo popoldne v zgodovini angleškega nogometa, je Manchester City prišel do prvega naslova v času arabskih lastnikov. Nanj je čakal kar 44 let.

Takrat se je začela zlata doba Cityja. Ta je štiri leta po prihodu lastnikov iz Združenih arabskih emiratov, ki so klub vzeli iz rok Tajca Thaksina Shinawatre, prišel do svoje prve pomembne lovorike.

Do takrat je City v arabskih rokah leto pred tem osvojil le še pokal FA. Do danes, ko sinje modri klub iz Manchestra čaka vrhunec njegovega obstoja, skorajšnji finale lige prvakov, je bilo lovorik še 14. Štiri, zadnja pred nekaj dnevi, tudi v prvenstvu.

Pred finalom lige prvakov, v katerem se bosta 29. maja pomerila Chelsea in Manchester City, bomo pripravili nekaj obsežnejših zgodb o udeležencih letošnjega finala. Tole je prva izmed njih.

“Agüerooooooo!” je za v nogometnem svetu zdaj že znameniti vzklik takrat poskrbel televizijski komentator nepozabne tekme na stadionu Etihad v Manchestru, na tribunah so od sreče jokali stari in mladi.

Toda ko je ob velikem zmagoslavju najbogatejši nogometni lastnik na svetu, šejk Mansour bin Zayed Al Nahyan, na stvari gledal širše, je bil podpredsednik vlade Združenih arabskih emiratov in član kraljeve družine iz Abu Dabija, ki je vredna več kot bilijon evrov, nezadovoljen.

Čeprav je v klub, ki ga je leta 2008 odkupil za 210 milijonov angleških funtov, v naslednjih štirih letih vbrizgal še skoraj pol milijarde evrov, je bil City še vedno veliko manj priljubljen od svojega velikega tekmeca Manchester Uniteda, ki je imel po svetu kar 600 milijonov navijačev več. Zato je padla odločitev: “Nekaj bo treba spremeniti!”

City je bil takrat že skoraj eno leto brez izvršnega direktorja, potem ko je Garry Cook septembra 2011 odstopil zaradi žaljivih elektronskih poštnih sporočil, ki jih je pošiljal mami enega nogometašev. Khaldoon Al Mubarak, takrat in danes predsednik kluba, je iskal novega človeka, ki bi klub z arabskimi milijardami popeljal v višave. Po treh mesecih analize in tipanja trga ga je našel v Španiji.

Idejni oče

Španski poslovnež Ferran Soriano je imel med letoma 2005 in 2008 pomembno vlogo pri ponovnem vzponu Barcelone, bil je njen podpredsednik, nekaj časa pa tudi njen generalni direktor. Po letih uspehov v Barceloni je zapustil nogomet in napisal knjigo, v kateri je našteval, kaj vse bo drugič naredil bolje.

Skupaj z njim je v City prišel še en Španec, Txiki Begiristain. Tudi on je prinesel “know-how” iz uspešnih časov Barcelone. Med letoma 2003 in 2010 je bil njen športni direktor in eden najzaslužnejših, da je takrat in v letih za tem prišlo do znamenite eksplozije fantov iz La Masie. Nogometašev iz klubske nogometne šole, ki so igrali pomembne vloge v članski ekipi Barcelone.

Soriano je imel že nekaj časa vizijo, v kakšno smer bo šel svetovni nogomet. Že leta pred tem, takrat še v vlogi uslužbenca Barcelone, se je s šefom severnoameriške profesionalne lige MLS Donom Garberjem dogovarjal za sodelovanje. Le čakal je, da dobi priložnost.

Iskal je pot nazaj v nogomet in bil navdušen, ko so leta 2012 na njegova vrata potrkali Arabci. Navdušeni so bili tudi oni. “Postali bomo prva zares globalna nogometna organizacija na svetu,” jim je obljubil in predstavil idejo o mreži nogometnih klubov po vsem svetu s centrom tam, kjer so Arabci z delom začeli.

Nastanek

Leta 2013 je nastalo podjetje City Football Group (CFG), takrat stoodstotno v lasti šejka Mansourja, lastnika Cityja, ki je bil takrat tudi edini klub, priključen mreži, v kateri je danes deset klubov iz vsega sveta. V Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in Aziji.

Drugi klub, ki spada pod CFG, je maja 2013 postal New York City, januarja je pod CFG padel še Melbourne City FC, sledili so Yokohama Marinos, Montevideo City Torque … Lansko jesen je v to skupino kot za zdaj zadnji prišel francoski Troyes AC.

Nekatere klube so Arabci ustanovili na novo, v nekatere so vstopili s stoodstotnim, v druge z delnim lastništvom. Že kmalu v prihodnosti naj bi svoj vpliv po svetu še dodatno razširili. CFG so že povezovali s prihodom na ruski trg, v Malezijo, Ekvador, Portugalsko.

“Ko se bo ponudila prava priložnost, nas pričakujte še kje,” je nedavno skrivnostno namignil predsednik Cityja Al Mubarak, ki je ob šejku Mansourju tudi eden od dveh ustanoviteljev CFG.

Ta je letos prvič naznanil tudi nekoliko drugačno obliko sodelovanja. Januarja je CFG ponosno sporočil, da je Club Bolivar iz La Paza postal njegov prvi partnerski in ne lastniški klub. Tudi z 29 naslovi državnega prvaka najuspešnejši bolivijski nogometni klub, pa čeprav s CFG lastniško ni povezan, se bo lahko opiral ob številne oblike pomoči, na katere lahko računa vseh preostalih deset klubov.

Glavne niti CFG ob blagoslovu Abu Dabija vleče Soriano, ki je od leta 2012 opravlja funkcijo izvršnega direktorja Manchester Cityja, od leta 2014 pa to počne še pri New York Cityju in Melbourne Cityju.

Delovanje in prednosti

Kako mreža deluje? Klubi so sestavljeni v sistem klubov, v katerem glavno vlogo seveda igra tisti iz Manchestra. Vsi klubi – tudi mladinske in ženske ekipe, ki jih nekateri imajo -, prek dobro usklajenega delovanja na vseh ravneh črpajo in ustvarjajo skupen denar, delijo znanje, sredstva in seveda delajo za isti cilj. Da bi bili čim boljši. Predvsem nogometaši iz Manchestra.

Prek skupne baze podatkov, ki se spreminja iz dneva v dan, izmenjujejo podatke, znanje in so v vsakem trenutku povezani med seboj. Tako lahko trener v Mumbaju popoldne svoje nogometaše uči pozicijske igre, ki jo je Josep Guardiola svojim zvezdnikom dopoldne kazal v Manchestru. Tamkajšnja skavtska služba medtem obdeluje igralce iz lige prvakov, a zelo natančno tudi kitajske druge lige ali pa nogometašice ženske ekipe v Melbournu.

Zdravnik v New Yorku lahko analizira zdravstveno sliko poškodovanega nogometaša v Jokohami. Po svetu krožijo tudi trenerji. Erick Mombaerts je bil osem let v Jokohami in Melbournu. Zdaj v drugi francoski ligi trenira Troyes. Še precej bolj seveda krožijo nogometaši. David Villa, dolgoletni zvezdnik španskega in svetovnega nogometa, se je leta 2014, preden je za štiri odšel v New York, najprej ustavil v Melbournu.

Ugodnosti, ki ob takem delovanju koristijo vsem vpletenim, je še veliko. CFG je poskrbel za veliko sinergijo, tudi ko beseda nanese na sponzorje. Če želiš biti sponzor Manchester Cityja, moraš namreč nekaj denarja poslati tudi na račune preostalih devetih klubov. Mogoče včasih tudi zgolj nekaj deset tisoč evrov, a za klub iz Montevidea je to že veliko.

Sodelovanje dobro pride tudi pri prestopih iz ene v drugo ekipo in odškodninah, ki pridejo ob tem. Denar kroži, a ostane doma.

Še veliko več denarja pride z naslova sponzorjev in širjenja trgov, na katerih Arabci z njim poslujejo.

Potem je tu razvejana skavtska služba, ki v Južni in Severni Ameriki, Aziji in tudi v Avstraliji išče talente, ki bodo mogoče kdaj lahko v sinje modrem dresu blesteli na zelenici stadiona v Manchestru.

Pomemben del posla je tudi posojanje nogometašev, ki se kalijo, da bi nekoč zaigrali za osrednji CFG-jev klub. Arabci nogometaše lahko selijo po vsem svetu in natanko vedo, kako to počno. Če za koga ocenijo, da je njegov končni domet lahko Manchester, ga na primer pošljejo v Avstralijo, kjer se bo lažje navadil na trd, angleški slog igre. Če ne, lahko odide kam drugam.

Brezmejna možnost kroženja nogometašev bo v Angliji, kjer imajo nogometni klubi na plačilni listi tudi prek sto nogometašev, za Manchester City velika prednost postala predvsem v naslednjih letih. Kmalu namreč v Angliji klubi ne bodo smeli več kupovati nogometašev, mlajših od 18 let. Prav tako bodo s pridobivanjem delovnih dovoljenj po novem imeli težave vsi tuji nogometaši. Do zdaj je tako veljalo samo za tiste, ki prihajajo izven meja Evropske unije.

Manchester United, Chelsea, Arsenal in preostali angleški velikani bodo pri tem pravilu trčili ob zid. Manchester Cityju se bo smejalo. Petnajstletnega Afričana bo kupil na Japonskem, ga posodil v Francijo in ga morda nekoč med nogometne zvezde izstrelil na Otoku. S stotinami nogometašev, ki ga bodo stali nekaj deset tisoč evrov, bo zgrešil. Z enim bo zadel, zaslužil milijone in z njim poravnal račune za nazaj, pa tudi za naprej.

CFG take investicije pogosto ne stanejo veliko. V Manchestru so porabili nekaj milijonov evrov za izgradnjo infrastrukture za tamkajšnjo nogometno šolo, v Montevideu so za tako vsoto kupili celoten klub.

Glajenje ugleda Združenih arabskih emiratov v tujini

Za Arabce morda najpomembnejši faktor bogatih vlaganj, podpiranja lokalnih skupnosti okoli klubov in uspehov, ki jih ti dosegajo, pa je tisti, ki se ga ne da izmeriti z lovorikami in denarjem. Ugled.

Ko se šejk Mansour nasmejano fotografira v družbi Guardiole, Agüera in številnih lovorik, ki so jih skupaj osvojili, je v ospredju zgodba o uspehu. Na hudo kršenje človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih, njihovo vpletenost v krvavo državljansko vojno v Jemnu in nekatere sporne posle, v katere je bil vpleten, se pozabi.

Pranje denarja, izogibanje finančnemu fair playu ali pa zgolj zabava in glajenje ugleda bogatih arabskih šejkov, kakor hočete, ampak CFG je, v to so prepričani mnogi deležniki nogometnega sveta, model prihodnosti, v katero koraka svetovni nogomet.

Pa za konec morda še odgovor na vprašanje, kako Cityjeve delnice na nogometnem trgu kotirajo danes? Na zadnji Forbesovi lestvici najbogatejših nogometnih klubov na svetu, objavljeni aprila letos, je na šestem mestu. Vreden naj bi bil štiri milijarde evrov. Zanimivo, Manchester United je na četrtem mestu in s 4,2 milijarde evrov vrednosti pred njim. Upoštevajoč mrežo vseh klubov, ki jih ima City povsod po svetu, bi bil že danes zadaj, v prihodnosti pa bo verjetno še bolj.

Klubi, ki spadajo pod Manchester City Football Group (CFG):

Machester City:

• Datum prevzema: 1. september 2008.
• Kontinent: Evropa.
• Država: Anglija.
• Lastniški delež: 100 odstotni.
• Cena: 200 milijonov angleških funtov.

Manchester City, pri katerem so Arabci veliko denarja vložili tudi v nogometno šolo in ustvarili žensko ekipo, je bil njihova vstopna točka v svetovni nogometni svet. Pred njihovim prihodom leta 2008 je City spadal v srednji razred angleškega prvoligaškega nogometa, nekajkrat pa izpadel tudi v drugo ligo. Osvojil je evropski pokal pokalnih zmagovalcev leta 1970, dva ligaška pokala FA, tri superpokale, bil štirikrat zmagovalec pokala FA in dvakrat tudi angleški prvak.

Na nov naslov je čakal skoraj pol stoletja, potem pa jih v zadnjih desetih letih osvojil kar pet. Ob tem je City v klubske vitrine v zadnjih 13 letih postavil še tri superpokale, kar šest ligaških pokalov, dva pokala FA in ima letos priložnost, da prvič v klubski zgodovini postane evropski prvak. V ligi prvakov je v zadnjih petih letih vedno prišel zelo daleč. Kar trikrat do četrtfinala, enkrat do polfinala in letos vsaj do polfinala.

Arabci so seveda poskrbeli tudi za številne bogate nakupe. Prvič so nase opozorili takoj po prihodu in iz Real Madrida za 43 milijonov evrov pripeljali takrat 24-letnega brazilskega zvezdnika Robinha. V 13 letih oziroma 26 prestopnih rokih je City na račun nakupov nogometašev porabil skorajda natanko dve milijardi evrov. Največ, 76 milijonov evrov, je leta 2015 Wolfsburgu odštel za Kevina de Bruyneja.

New York City FC:

• Datum prevzema: 21. maj 2013.
• Kontinent: Severna Amerika.
• Država: ZDA.
• Lastniški delež: 80 odstotni.
• Cena: 100 milijonov ameriških dolarjev za vstop v MLS.

ZDA in MLS sta bila Sorianov cilj že v časih, ko je bil pri Barceloni. Zavedal se je pomembnosti severnoameriškega trga in leta 2013, razmišljal je tudi o Miamiju, v New Yorku ustanovil povsem nov nogometni klub.

Že dve leti pozneje se je New York City, ki tekme igra na kultnem stadionu Yankees v Bronxu, na katerem igrajo tudi bejzbolisti New York Yankees, priključil ligi MLS in začel dosegati dobre rezultate. Ne samo na igrišču, ampak tudi ob njem. Že v prvem letu so v klubu prodali prek 20 tisoč sezonskih vstopnic, na tribunah pa se je v povprečju zbiralo 30 tisoč gledalcev.

V vedno privlačni New York je nogomet prišlo igrati tudi nekaj zvezdnikov evropskega nogometa. Ob Villi še najboljši strelec v zgodovini Chelseaja Frank Lampard in svetovni prvak z Italijo, legendarni Andrea Pirlo.

Melbourne City FC:

• Datum prevzema: 23. januar 2014.
• Kontinent: Avstralija.
• Država: Avstralija.
• Lastniški delež: 100 odstotni.
• Cena: 12 milijonov ameriških dolarjev.

CFG je leta 2014 kupil Melbourne Heart, ki je bil ustanovljen leta 2009 in tekme igra na stadionu AAMI Park, ki sprejme 30 tisoč gledalcev. Okoli tega objekta so Arabci zgradili še nogometni center za mlade, športno medicino in poskrbeli tudi za žensko ekipo, ki je s štirimi naslovi državnih prvakinj danes najuspešnejša ženska nogometna ekipa.

V Avstraliji Arabci vidijo predvsem potencial, da od tam nekoč pripeljejo nogometaše, kot so Harry Kewell, Tim Cahill in še nekateri Avstralci, ki so v angleški Premier ligi pustili velik pečat. Pa četudi ne bodo dovolj dobri za ekipo Manchester Cityja, se bo dalo z njimi dobro zaslužiti. Aarona Mooyja so iz Melbourna na stadion Etihad leta 2016 pripeljali zastonj in ga leto pozneje Huddersfield Townu prodali za devet milijonov evrov.

Melbourne City, za katerega je med letoma 2014 in 2016, po prihodu Arabcev v klub, igral tudi nekdanji kapetan slovenske reprezentance Robert Koren, je do zdaj dobil eno lovoriko. Leta 2016 je osvojil avstralski pokal.

Yokohama Marinos:

• Datum prevzema: 20. maj 2014.
• Kontinent: Azija.
• Država: Japonska.
• Lastniški delež: 20 odstotni.
• Cena: neznana.

Na Japonskem Arabci niso našli zgolj samo nogometnega, ampak tudi poslovnega partnerja. V Yokohamo so prišli leta 2014 in prevzeli tamkajšnji klub Yokohama Marinos, ki to ime nosi od leta 1993. Ustanovljen je bil še precej prej, leta 1972, pod imenom Nissan Motors.

Seveda, prav Nissan je sponzor tega kluba, ki tekme igrana stadionu Nissan za 72 tisoč gledalcev, do zdaj pa je bil dvakrat tudi zmagovalec azijskega pokala pokalnih zmagovalcev in šestkrat japonski prvak. Enkrat, leta 2019, v Cityjevi eri.

Nissan je s prihodom CFG na Japonsko postal tudi njegov prvi resen poslovni partner. Trener Cityja Guardiola je tako eden ambasadorjev Nissana, nogometne zvezdnike Cityja pa lahko vidimo v številnih njegovih oglasih.

Montevideo City Torque:

• Datum prevzema: 5. april 2017.
• Kontinent: Južna Amerika.
• Država: Urugvaj.
• Lastniški delež: 100 odstotni.
• Cena: sedem milijonov ameriških dolarjev.

Klub je bil ustanovljen leta 2007, tekme igra na stadionu Charruia, ki sprejme 14 tisoč gledalcev, sprva pa se je imenoval Torque. Pod zdajšnjim imenom ga poznamo od leta 2020, ko je povsem spremenil podobo. V prvo ligo se je prebil leta 2017, od marca letos pa ima tudi svojo nogometno akademijo. Že od prej je imel tudi žensko ekipo.

Montevideo City Torque je tudi partnerski klub venezuelskega prvoligaša Atletico Venezuele, kar skupini CFG razširja možnost črpanja iz vedno bogatega južnoameriškega nogometnega bazena.

Girona FC:

• Datum prevzema: 23. avgust 2017.
• Kontinent: Evropa.
• Država: Španija.
• Lastniški delež: 44 odstotni.
• Cena: 10 milijonov evrov.

Girono je CFG kupil leta 2017, le nekaj tednov za tem, ko se je ta prvič v svoji 87 letni zgodovini uvrstila v prvo špansko ligo, a zgodba o prevzemu seže dve leti nazaj. Takrat so se pri Gironi trudili, da bi v svojih vrstah zadržali Floriana Lejeuna, na čigar vrata so po dobri sezoni trkali številni klubi. Uslugo so jim naredili pri Manchester Cityju, nadarjenega branilca kupili in ga takoj posodili nazaj v Girono.

Malo pred tem je podjetje Girona Football Group, ki ga vodi Pere Guardiola, mlajši brat zdajšnjega slovitega trenerja Manchester Cityja, kupil 44,3 odstotni lastniški delež Girone. Pri Cityju so že dlje časa ciljali na Guardiolo, ki je takrat še sedel na klopi Bayerna Münchna, in upali, da bo sodelovanje z njegovim bratom korak v pravo smer.

Leto za tem je sloviti Guardiola na stadionu v Etihadu ponosno poziral s šalom Manchester Cityja, CFG pa je še leto pozneje od podjetja Girona Football Group odkupil delež njegovega lastništva pri Gironi, velik natanko 44,3 odstotka.

Sichuan Jiuniu FC:

• Datum prevzema: 20. februar 2019.
• Kontinent: Kitajska.
• Država: Azija.
• Lastniški delež: 28 odstotni.
• Cena: neznano.

Govorice o vstopu CFG na kitajski trg so se začele že leta 2015, ko je kitajski predsednik Xi Jinping obiskal Manchester in se v Cityjevem nogometnem centru fotografiral z njegovimi zvezdniki. Le nekaj mescev za tem sta kitajski podjetji CMC in CITIC Capital odšteli 400 milijonov evrov in dobili 13 odstotni delež v Cityjevi nogometni skupini, prvi mož CMC Liu Ruigang pa se je pridružil upravi CFG, ki je bil takrat ocenjen na tri milijarde evrov.

Štiri leta pozneje je CFG prvič vstopil na kitajski trg in kupil Sinchuan Jiunu, ki je na stadionu Chengdu Longquanyi igral v drugi kitajski ligi. Gre za klub, ki je leta 2006 nastal na pogorišču nekoč zelo uspešnega Sichuan Guanchenga.

Mumbai City FC:

• Datum prevzema: 28. november 2019.
• Kontinent: Indija.
• Država: Azija.
• Lastniški delež: 65 odstotni.
• Cena: neznano.

V Mumbai City, ki je nastal leta 2014 in je bil eden izmed ustanoviteljev indijske Superlige, je CFG prišel leta 2019. Letos, dve leti pozneje, se je klub veselil prve lovorike v svoji zgodovini. Ne ene, kar dveh. Prišel je do dvojne krone.

Naključje ali ne, v preteklosti sta dres tega kluba iz Mumbaja, ki tekme igra na stadionu za 18 tisoč gledalcev, nosila nekdanja Cityjeva zvezdnika Nicolas Anelka in Peter Reid.

Lommel:

• Datum prevzema: 11. maj 2020.
• Kontinent: Evropa.
• Država: Belgija.
• Lastniški delež: večinski, ampak neznan.
• Cena: odkup dolgov v višini dveh milijonov evrov.

Pred skoraj natanko enim letom je CFG vstopil tudi v Belgijo in v težkih časih, ki jih je povzročila pandemija novega koronavirusa, z zgolj dvema milijonoma evrov odplačanih dolgov pred propadom rešil Lommel.

V roke je dobil drugoligaša, ki slovi po odlični mladinski šoli, in prihaja iz države, ki je evropskemu nogometu podarila številne zdajšnje zvezdnike. Ob De Bruyneju še Edena Hazarda, Romeluja Lukakuja, Thibauta Courtoisa, Yannicka Carrasca …

Troyes AC:

• Datum prevzema: 3. september 2020.
• Kontinent: Evropa.
• Država: Francija.
• Lastniški delež: večinski, ampak neznan.
• Cena: 6,4 milijona evrov.

Lansko jesen so se pri CFG odločili, da vstopijo tudi na trg svetovnih nogometnih prvakov in v francoski drugi ligi prevzeli Troyes. Že leto pozneje se je ta klub s 35-letno tradicijo vrnil nazaj v prvo francosko ligo, v kateri ga bomo v naslednji sezoni gledali v družbi PSG, Lilla, Marseilla …

Še pred tem bodo Arabci poskrbeli za nekaj nakupov. Nekaj so jih že izpeljali. Med drugim so letos januarja od Olimpije kupili mladega vezista Enrika Ostrca, za katerega so po podatkih spletne strani Transfermarkt.de odšteli 600 tisoč evrov, potem pa ga takoj posodili nazaj v Ljubljano, kjer naj bi ostal do junija 2022.