Na igrišču ne izstopa zgolj zaradi bujne pričeske. Že po nekaj minutah spremljanja njegove igre lahko ugotovimo, da "zna" ogromno nogometa. Številke pa dokazujejo, da je tudi izjemno učinkovit. A Tomislav Mrkonjić je posebnež, ki je zaradi specifičnega pogleda na svet in življenje opustil misli o bleščeči nogometni karieri.
Še pred nekaj meseci imena Tomislav Mrkonjić ni poznalo prav veliko slovenskih ljubiteljev nogometa. Ko tako Radomljani v začetku februarja najavili novo moč v napadu, smo se bolj kot z njim ukvarjali s tem, kakšne bodo posledice povezovanja mlinarjev in splitskega Hajduka. V slovenski nogometni prostor je tako vstopil skozi stranska vrata, po odigranih 13 tekmah pa vsakdo, ki spremlja dogajanje v Prvi ligi Telemach, dobro ve, kdo je Messi iz Zmijavcev.
Z osmimi zadetki na trinajstih tekmah je prispeval levji delež k obstanku Radomelj med prvoligaško druščino. Zadel je tudi minuli konec tedna, ko so mlinarji zgodovinski obstanek v ligi potrdili z zmago v Sežani. Dosežka se je s soigralci veselil, kot da je član rumeno-črnih že celotno kariero.
“To je zgodovinski uspeh. Ko sem prišel, sem vedel, kakšna je situacija. Hitro vidiš, koliko to pomeni fantom, ki so tu že nekaj let. Vesel sem, da sem lahko pri tem pomagal. Čeprav sem tu šele kratek čas, sem se hitro prilagodil, slačilnica me je odlično sprejela in zares delujemo kot prava ekipa. Delo smo opravili prej, kot smo mislili,” se je smejalo 28-letnemu napadalcu.
Ekipa je tista, ki izpostavi posameznika
S privajanjem na slovensko nogometno okolje zares ni imel nikakršnih težav. Marsikdo niti ni mogel verjeti, da lahko nogometaš, ki je prišel iz druge hrvaške lige, tako dominira v najmočnejšem rangu slovenskega nogometa. Dokaz, kako dobro mu gre, je osem zadetkov na trinajstih tekmah.
“Sicer nisem specifičen napadalec, ki bi temeljil samo na doseganju zadetkov. Dobro sem se vklopil v ekipo in ekipa me je izpostavila skozi zadetke. Na koncu se je sestavila super zgodba, ampak mislim, da je celotna ekipa zaslužna za teh osem zadetkov,” svoje predstave ocenjuje hrvaški napadalec.
Doma iz okolja, kjer ljudje razmišljajo in živijo nekoliko drugače
Tomislav Mrkonjić prihaja iz kraja Zmijavci blizu hrvaško-bosanske meje v Dalmaciji. In svoje mesto vselej nosi s seboj. Nenazadnje ga nanj opominja nadimek, ki se ga je prijel skozi nogometno kariero – “Zmijavački oziroma Zmijevški Messi”.
“Nadimek je nastal zaradi pričeske, leve noge in golov, ki sem jih dosegel na Hrvaškem. Nisem pričakoval, da ga bodo prevzeli v Sloveniji, a nisem se trudil, da bi ga spremenil,” se zasmeje ob vprašanju o svojem nadimku.
V njegovem domačem kraju vsi goreče stiskajo pesti za Hajduk in čeprav je bil Mrkonjić od otroških dni lokalni nogometni heroj, se je v mladosti preizkušal v akademiji največjega rivala. Leta 2011 je nekaj mesecev preživel pri zagrebškem Dinamu, anekdota pa pravi, da ga je moral zapustiti, ker je namesto na priprave z ekipo odšel na šolsko ekskurzijo.
“Živim v okolju, kjer so pomembni družina in prijatelji. Vsaj sam, ko sem bil mlad, nisem veliko razmišljal o karieri, denarju in slavi, pomembno je bilo, da sem z ljudmi, s katerimi se dobro počutim. Bil sem mlad, težko mi je bilo, ker sem bil ločen od družine in prijateljev. Na koncu sem se odločil, da se vrnem domov, kjer sem srečen. To je bilo zame bolj pomembno, kot sta denar in kariera. Zdaj, ko razmišljam o tem, mi ni žal. Stojim za tem, kakršen sem,” brez obžalovanja razmišlja naš sogovornik.
Luka Bobičanec in Mustafa Nukić v oddaji Pod prečko o Tomislavu Mrkonjiću:
Svojevrsten način izvajanja enajstmetrovke so mu prepovedali
Da je nekoliko poseben, je pokazal tudi novembra 2020, ko je na drugoligaškem obračunu svoje Croatie iz Zmijavcev in Cibalie na svojevrsten način izvedel najstrožjo kazen. Žogo je nastavil na belo točko, nato pa si začel zavezovati nogometne čevlje in popravljati opremo. Ker vratar nanj ni bil več popolnoma pozoren, je kazenski strel na hitro izvedel in zadel. Posnetek dogodka je v hipu obšel nogometni svet.
“Dolgo sem imel idejo, da izvedem enajstmetrovko tako, kot sem jo proti Cibalii. Po tej izvedbi so mi to na žalost prepovedali sodniki. Pred vsako tekmo so dejali, da bom dobil karton, da me bodo izključili, tako da nisem tega več ponovil. Želel sem to patentirati kot svoj zaščitni znak, a mi to ni uspelo. Razmišljam tudi o tem, da bi kaj podobnega poizkusil v Sloveniji, a najprej si je bilo potrebno zagotoviti obstanek, zdaj pa bo več časa za nogometne trike,” se dogodka spominja prvi strelec Radomljanov.
Ker s svojimi predstavami tako zelo izstopa, se poraja vprašanje, kako dolgo ga bomo še spremljali v majici Radomelj. Mrkonjić odgovarja: “Tu imam pogodbo še za leto dni. Videli bomo, vse možnosti so odprte. Najprej se želim zabavati in poveseliti po tem velikem uspehu, potem pa bom razmišljali o tem, kako naprej.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!