Danska je trenutno svetovni nogometni hit. Danci so si nastop na svetovnem prvenstvu 2022 ob osmih zmagah na osmih tekmah zagotovili dve tekmi pred koncem kvalifikacij. V čem tiči skrivnost danskega nogometnega preporoda, kakšna je njegova vsebina in predvsem, kaj bi se lahko iz njega naučila Slovenija?

Medtem ko gol Josipa Iličića v prvem polčasu torkove tekme proti Rusiji v Mariboru Sloveniji ni prinesel prav veliko, je njegov soigralec iz Atalante Joakim Maehle kakšnih 15 minut pozneje zadel v Köbenhavnu in Danski prinesel zmago nad Avstrijo, s tem pa tudi teoretično potrditev nastopa na naslednjem svetovnem prvenstvu.

Za en dan so Dansko prehiteli Nemci, ki so nastop v Katarju potrdili v ponedeljek z zmago nad Severno Makedonijo. Še enajst let hitrejša je bila prva reprezentanca, ki je potrdila udeležbo na svetovnem prvenstvu 2022. Katar, ki je prvi nastop na največjem nogometnem tekmovanju na svetu skupaj z organizacijo prvenstva v roke dobil decembra 2010.

Pravljice je 200 let nazaj na Danskem pisal Hans Christian Andersen, potem pa so pisala v roke vzeli danski nogometaši, ki so v zadnjih letih očitno spet dobili navdih.

Danski pred tem ni uspelo uvrstiti na dve veliki tekmovanji v nizu, na svetovno prvenstvo 2014 in evropsko prvenstvo 2016, kar se ji ne dogaja prav pogosto, pred petimi leti pa je začela rezultatski preporod, ki je dozdajšnji vrhunec dočakal v letošnjem letu.

Danska v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022:

Izrael – Danska 0:2
Danska – Moldavija 8:0
Avstrija – Danska 0:4
Danska – Škotska 2:0
Ferski otoki – Danska 0:1
Danska – Izrael 5:0
Moldavija – Danska 0:4
Danska – Avstrija 1:0

Nelogična odločitev lanskega poletja je bila zadetek v polno

Leta 2016 je selektor postal Norvežan Age Hareide, ki se je pred tem proslavil na klopi Rosenborga, dve leti za tem pa je Danska že prvič opozorila na svetovnem prvenstvu 2018, ko se je uvrstila v osmino finala. Tam jo je šele po enajstmetrovkah ustavila poznejša svetovna podprvakinja Hrvaška.

V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020 so Danci blesteli, a Hareide pri 63 letih ni dočakal priložnosti za prvi nastop na velikem tekmovanju. Norvežanu je načrte podrla pandemija.

Čeprav je bil, če tekme proti Hrvaški v Rusiji ne štejemo kot poraz, sredi niza 34 tekem brez poraza, se je moral lansko poletje posloviti. Po izteku pogodbe so se Danci na čelu s predsednikom tamkajšnje nogometne zveze, odvetnikom Jasperjem Mollerjem, odločili, da se bodo držali načrta, ki so ga imeli že prej.

Za novega selektorja so imenovali Kasperja Hjulmanda, ki je nase opozoril na klopi majhnega Nordsjaellanda. Z njim je leta 2012 osvojil prvi in edini naslov danskega prvaka v zgodovini kluba in ga popeljal tudi do Lige prvakov.

Čeprav je ta odločitev privzdignila marsikatero obrv, se je izkazala za zadetek v polno. Danska je bila hit letošnjega evropskega prvenstva in verjetno globalno najbolj simpatična reprezentanca na njem. Od sanj o novem naslovu se je poslovila šele po nesrečnem porazu proti Angliji v polfinalu.

V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022 so Danci svoje predstave še nadgradili. Na osmih tekmah so osemkrat zmagali, dosegli 27 golov in prejeli niti enega. Najbolj so navdušili marca, ko so najprej doma Moldavijo premagali z 8:0, tri dni pozneje pa z zmago s 4:0 na Dunaju osramotili Avstrijo. Prejšnji mesec so s 5:0 odpihnili tudi Izrael.

Kdo so nosilci zdajšnje danske reprezentance?

Prvi zvezdnik danskega nogometa zadnjih let je bil Christian Eriksen iz Interja, ki pa je po zastoju srca na letošnjem evropskem prvenstvu moral končati nogometno pot.

Nezamenljiv je vratar Leicester Cityja Kasper Schmeichel. Na sredini igrišča je prvo ime Pierre-Emile Höjbjerg iz Tottenhama, zelo pomembna pa sta tudi Thomas Delaney iz Seville in Daniel Wass iz Valencie.

Iz angleške Premier lige prihajata tudi branilca Andreas Christensen (Chelsea) in Joachim Andersen (Crystal Palace), ki pa še čaka na pravo priložnost. Prednost ima za zdaj še vedno Milanov Simon Kjaer, ki je kapetan. Desni bočni branilec Atalante Joakim Maehle, ki je navdušil tudi na letošnjem evropskem prvenstvu, je s kar sedmimi goli celo najboljši strelec Dancev v kvalifikacijah.

V napadu ob najbolj znanemu, a trenutno poškodovanemu napadalcu Barcelone Martinu Braithwaiteju, izstopata Yussuf Poulsen iz RB Leipziga in Kasper Dolberg iz Nice. Veliko je pokazal tudi krilni napadalec Sampdorie Mikkel Damsgaard, od katerega si Danci veliko obetajo predvsem v prihodnosti.

Vse se je začelo z Morenom Olsenom

Da bi razumeli zdajšnjo dansko nogometno eksplozijo, se je treba vrniti na začetek tega tisočletja. Temelje atraktivne in moderne igre Dancev, v kateri uživamo danes, je namreč postavil legendarni Morten Olsen. Član nepozabnega rodu tamkajšnjih nogometašev, ki so navduševali sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Danski dinamit, kot so imenovali reprezentanco, za katero so ob Olsenu igrali dobitnik zlate žoge iz leta 1982 Allan Simmonsen, Michael Laudrup, Frank Arnesen, Soren Lerby in še nekateri sijajni nogometaši, sicer ni osvojil ničesar.

Najdlje je Danska takrat prišla do polfinala evropskega prvenstva, a je po mnenju mnogih tista ekipa v nogometu pustila precej večji pečat kot nepozabna zasedba, ki je šla leta 1992 do konca, ampak igrala precej obrambno in prežala predvsem na napake nasprotnika. Tako kot to počno vse majhne ekipe.

Tako je Danska igrala tudi v prvih letih po tem, ko je leta 2000 Olsen sedel na njeno klop. Leta 2004, po porazu na prijateljski tekmi proti B reprezentanci ZDA v Los Angelesu, se je stvar zasukala v drugo smer. Olsen je ugotovil, da tako ne bo šlo več naprej in začel graditi na novo.

“Treba bo producirati več nogometašev in delati na tem, da gradimo, ne pa rušimo,” je takrat povedal legendarni Danec in predstavil obširen dokument, ki je nastal po seriji večdnevnih druženj z najbolj nadarjenimi mladimi trenerji v državi. Glavni zakonitosti v njem sta bili zapisani z debelimi črkami: “Posest in visok presing v vsakem trenutku brez žoge.”

Danci so nogometno selekcijo v načrtu, ki je v večjem delu strokovne nogometne javnosti zbujal dvome, zastavili na novo in v njo vključili kup novosti. Ubadali so se s številnimi podrobnostmi. Ena od zanimivejših sprememb je bila ta, da so igrišča v mlajših kategorijah zmanjšali, pri tistih res najmlajših pa celo spremenili pravila. Nogomet so igrali le tri na tri. “Zato, da bodo čim več v stiku z žogo,” so pojasnili.

Danska reprezentanca na velikih tekmovanjih:

Svetovna prvenstva:
1986: osmina finala
1998: četrtfinale
2002: osmina finala
2010: skupinski del
2018: osmina finala

Evropska prvenstva:
1964: polfinale
1984: polfinale
1992: prvak
1996: skupinski del
2000: skupinski del
2004: četrtfinale
2012: skupinski del
2020: polfinale

Olsen, ki je pred tem Dansko popeljal v osmino finala svetovnega prvenstva 2002 in četrtfinale evropskega prvenstva dve leti pozneje, potem takšnih dosežkov ni več ponovil, od reprezentance pa se po neuspehu v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016 poslovil.

Konec leta 2015 je odšel kot eden od le dveh selektorjev, ki so reprezentanco vodili več kot sto tekem.

Hareide se je v naslednjih letih vrnil k bolj defenzivni igri in bil precej uspešen, a je bil le prehodna rešitev. Danci so imeli že nekaj časa v mislih njegovega naslednika, zdajšnjega selektorja Hjulmanda, ki se je vrnil k koreninam in nadaljeval tam, kjer je Olsen končal.

Zanimivo, a nikakor presenetljivo, Hjulmand je Olsenov učenec, ki je bil kot nadarjen trener gost njegovih trenerskih “brainstormingov” na začetku tisočletja.

Selektor, nalijmo si čistega vina

Kolumna

13. Okt 2021 31

Kolumna

13. Okt 2021 31

Od Dancev bi se lahko učili tudi Slovenci

Danci so trenutno globalni nogometni hit, a uspešni so že desetletja. Njihova reprezentanca se je uvrstila na kar 14 velikih tekmovanj, bila kar štirikrat polfinalist evropskih prvenstev in tudi evropski prvak.

V Evropi so uspešni tudi njeni klubi. Devetkrat so zaigrali v Ligi prvakov, kar štirikrat v četrtfinalih nekdanjega pokala pokalnih zmagovalcev in bili štirikrat četrtfinalisti pokala Uefa oziroma Lige Europa, Brondby pa je bil v tem tekmovanju leta 1991 celo polfinalist.

Danska je država z manj kot šest milijoni prebivalcev, njena lega v Skandinaviji pa ne nudi najbolj primernih pogojev za nogomet, ki je bil tam, mimogrede, prvič profesionaliziran šele leta 1978, a je v njem naredila že veliko. Glede na to, kako je videti danes, pa bo še več.

V poduk Sloveniji, da se s pravim in sistematičnim delom lahko naredi marsikaj. Z nenehnimi izgovori pač ne.

Največji uspehi danskih klubov v Evropi:

Liga prvakov:
Osmina finala: Köbenhavn (2010/11)
Skupinski del: Aalborg (1995/96, 2008/09), Brondby (1998/99), Köbenhavn (2006/07, 2010/11, 2013/14, 2016/17), Nordsjaelland (2012/13).

Pokal Uefa/Liga Europa:
Polfinale: Brondby (1990/91)
Četrtfinale: Boldklubben (1991/92), Odense (1994/95), Brondby (1996/97), Köbenhavn (2019/20)

Pokal pokalnih zmagovalcev:
Četrtfinale: B1909 (1962/63), Randers Freja (1968/69), Vejle (1977/78), Aarhus (1988/89).