Koper, trikratni slovenski pokalni prvak, je dve od teh lovorik osvojil tam, kjer bo v sredo zvečer proti Bravu lovil četrto. V Celju. Z Vladom Badžimom, ki je Koprčane leta 2007 na celjskem stadionu popeljal do drugega pokala, smo obujali spomine na dneve, ko so nogometaši v Kopru zanetili veliko evforijo.

Finale pokala 2021/22 med Bravom in Koprom bo v sredo ob 20.30 v Celju.

Aleksander Rajčević, Dalibor Volaš, Mitja Viler, Enes Handanagić, Anej Lovrečič, tudi Jasmin Handanović, ki je v Kopru pristal, potem ko je po razočaranju pri Olimpiji že skoraj za vedno končal nogometno pot.

Sliši se kot sanjska ekipa, ki pa to še ni bila. To so bili takrat še neuveljavljeni, mladi nogometaši, ki so si ime ustvarili pozneje.

Od ekipe Kopra, ki je pod vodstvom Hrvata Milivoja Bračuna pokal osvojila že leto pred tem, je v sezoni 2006/07 ostalo bore malo. Na sceno so stopili novi, mladi fantje in nov trener, ki je bil na slovenski nogometni sceni novo ime.

V nekaj mesecih iz druge lige do pokalne lovorike

“Prišel sem pozimi, potem ko sem bil z Bonifiko po prvem delu sezone na vrhu drugoligaške lestvice, so me poklicali iz Kopra. S seboj sem z Bonifike pripeljal še Aleksandra Rajčevića in Dalibora Volaša. Igrali smo precej bolj ofenzivno od predhodnikov, postavili stvari na novo, začeli razvijati mlade fante in za nameček osvojili pokal,” se sezone 2006/07 takratni trener Kopra spominja danes 57, takrat pa 42-letni trener Vlado Badžim.

Koprčane je prevzel v začetku leta 2007, ob pohodu na pokalno lovoriko je prvi dve tekmi vodil njegov predhodnik, sam pa je Koper prevzel pred polfinalom in v tem razbil Celjane s skupnim izidom 7:2.

“Na teh tekmah smo igrali dobro, v vseh pogledih. Ekipa se je ujela, imela je dušo. Imeli smo sijajno vzdušje v garderobi. Ne samo med igralci, tudi v strokovnem štabu, pri tem je veliko vlogo odigral pokojni dr. Vasja Kruh. Čudovito smo se imeli. V polfinalu pa smo odigrali res superiorno,” se je spomnil primorski trener, ki je v velikem finalu v Celju potem z 1:0 premagal Maribor in Marijana Pušnika.

Pot Kopra do pokalne lovorike leta 2007:

-Osmina finala (20. september 2006):
Zagorje – Koper 1:3 (1:3)
Božičić 24.; Drobne 10., 14., 34.

-Četrtfinale (25. oktober 2006):
Rudar Velenje – Koper 5:6* (1:1, 1:1) *po enajstmetrovkah
Rajković 9.; Nilton Fernandes 20.

-Polfinale (25. april in 9. maj 2007):
Celje – Koper 1:3 (0:1)
Čadikovski 76.; Božič 37., Nilton Fernandes 49., Volaš 55.

Koper – Celje 4:1 (2:0)
Volaš 21., 50., 54., Nilton Fernandes 26.; Pečnik 77.

-Finale (22. maj 2007):
Koper – Maribor 1:0 (0:0)
Rajčević 80.

Poskus sabotaže v noči pred finalom je spodletel

Pestro je bilo že pred finalno tekmo.

“Bili smo v karanteni v Zrečah, kjer so nam ponoči poskušali nagajati navijači Maribora. Vso noč so prepevali pred hotelom, a niso vedeli, da smo mi nastanjeni bolj zadaj, tako da jih sploh nismo slišali in smo spali kot ubiti. Precej drugače je bilo z gosti, ki so imeli sobe drugje. Povečini je šlo za upokojence, ki zaradi tega vso noč niso spali. Nam je bilo smešno, njim verjetno niti ne,” se je zasmejal Badžim, ki se seveda dobro spominja tudi dogajanja na igrišču in ob njem. Na tribunah se je zbralo več kot 7.000 ljudi.

“Bilo je noro. Kakšnih pet tisoč mariborskih navijačev in več kot 1.500 naših. Vzdušje je bilo fenomenalno, na igrišču pa napeto. Nekje proti koncu tekme sem bil tudi izključen. Rdeč karton mi je pokazal Robert Krajnc, s katerim sva sicer dobra prijatelja. Na koncu je izpadlo, da nam je naredil še uslugo. Moji igralci so bili še bolj motivirani in v 80. minuti, ko je zadel Aleksander Rajčević, tudi zabili gol. Pred tem se je poškodoval naš vratar Jasmin Handanović, zaradi tega sem skakal v zrak. Prepričan sem bil, da sodniki mojih igralcev niso dovolj zaščitili. Pokalo je,” se je v dogajanje izpred skoraj natanko desetletja in pol vživel naš sogovornik.

Dobro se spominja tudi evforije, ki so jo nogometaši takrat zanetili v Kopru.  “Zelo je bilo veselo. Čestitke so letele od povsod. V Kopru se je o tem govorilo še tri, štiri dni. Spomnim se, da sem dal medaljo nekemu navijaču, ki jo je imel potem bojda nekaj dni obešeno okoli vratu in z njo hodil po Kopru. Pozabil sem, za koga natanko je šlo, zato sem pozneje v enem od intervjujev potarnal, da bi medaljo rad nazaj. Nekaj časa smo jo ‘iskali’, na koncu pa sem medaljo dobil nazaj,” je povedal takratni trener Kopra.

Koper – Maribor 1:0 (0:0)

22. maj 2007, stadion Arena Petrol v Celju, gledalcev 7.000, sodniki: Krajnc (Ptuj), Arhar (Vrhnika) in Stančič (Ljubljana).

Strelec: 1:0 Rajčević 80.

Koper: Handanović (od 76. Hasič), Handanagić, Lazić, Rajčević, Radulović, Viler (od 63. Božičić), M. Božić, Nilton, Volaš, Lovrečič, Jakomin. Trener: Vlado Badžim.
Maribor: Pridigar, Džinić (od 83. Zajc), Samardžić, Cipot, Pečnik, Tomažič-Šeruga, Lungu (od 83. Diarra), Mihelič, Mezga (od 62. Mujaković), Makriev, Pekić. Trener: Marijan Pušnik.

Rumeni kartoni: Viler, Lovrečič, Božičič; Tomažič-Šeruga, Mihelič.

Na čelu Kopra je bil takrat Milan Mandarić

Predsednik Kopra je bil v tisti časih Milan Mandarić. Badžim ima o srbskem poslovnežu, ki je precej globlji pečat kot na Bonifiki pustil pri Olimpiji, dobro mnenje.

“Z njim sem se odlično razumel. Čeprav je imel klub precej nižji proračun, kot ga je imel leto pred tem, nam je šlo. Rezultati so bili nad pričakovanji. Tudi on je bil presenečen nad tem, kako dobri smo. Pogosto je prihajal na treninge in nas bodril. Fantje so dobili občutek, da so pomembni. Športni direktor je bil Mladen Rudonja. Potem smo šli iz kluba eden za drugim,” se je dogajanja spomnil Badžim, ki je bil v sezoni 2007/08 s Koprom hit prvenstva in se z Domžalami potegoval za naslov. Zasedel je odlično drugo mesto, toda po koncu sezone kljub temu odšel.

“Šlo nam je res dobro, v prvenstvu smo bili na drugem mestu, uveljavili smo številne igralce, Amer Jukan je celo postal reprezentant, potem pa se je začela vmešavati politika in zgodba je šla hitro navzdol,” pravi Badžim, ki z zanimanjem seveda spremlja tudi nogometno zgodbo Koprčanov v tej sezoni.

Čudi ga, da v Kopru ni evforije

Kaj pravi pred sredinim finalom proti Bravu? “Imam občutek, da bo zmagal Koper. Igramo v Celju, na tistem stadionu nam je vedno šlo. Očitno nam ustreza. Verjamem, da lahko Koper osvoji nov naslov, čeprav ne bo lahko. Bravo ima dobro ekipo z odličnim strokovnim vodstvom, ki ve, kaj dela. Imajo stabilno ekipo, v kateri je velik mladih igralcev. Pričakujem odprto tekmo. Koper je v zagonu, v prvenstvu mu gre dobro,” je napovedal nekdanji trener Koprčanov, ki pa se čudi, da zdajšnje zasedbe Zorana Zeljkovića s tribun ne spremlja več ljudi.

“V naših časih je bila evforija, danes se mi zdi, da je drugače, pa čeprav bi si ti fantje zaslužili, da bi vsa Primorska stala za njimi,” je za konec z grenkobo v glasu ugotovil Badžim, ki ga na prvoligaški sceni ni že nekaj časa. Nazadnje je bil tam v sezoni 2017/18 kot trener Ankarana.

Prvoligaške ambicije še ima

Kaj počne danes? Se namerava na najvišjo raven slovenskega klubskega nogometa še vrniti? Za kaj takega zagotovo še ni prestar.

“Trenutno pomagam pri mlajših selekcijah pri Biljah, ki med člani igrajo v drugi ligi. Bile so tudi opcije, da bi se vrnil na člansko raven, ampak sem tukajšnjim ljudem dal besedo, da bom najprej dokončal ta projekt. Prvoligaške ambicije zagotovo imam. Bilo je tudi nekaj opcij za tujino. Bomo videli,” je pogovor zaključil trener, ki je v slovenski prvi ligi svoj čas vodil tudi Domžale.