Leta 2013 je bila Crvena Zvezda precej drugačen klub, kot je danes. Serijsko osvajanje naslovov in evropski uspehi so bili pri navijačih rdeče-belih zgolj oddaljen spomin na zlato ero v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nato pa je v Beograd prišel slovenski strateg Slaviša Stojanović in postavil temelje, na katerih klub s kultne "Marakane" še danes gradi svoje uspehe. In tega goreči privrženci Zvezde nikakor niso pozabili.

Rokerski šov trenerja, ki ga v Beogradu po božje častijo

Nogomet

5. Jun 2022 1

Nogomet

5. Jun 2022 1

Beograd je posebno mesto. Za tiste, ki ga obiščejo kot turisti, je predvsem metropola živahnega večernega dogajanja, kjer vsakdo najde nekaj zase. Številne ulice in uličice z ravno tako številnimi lokali in restavracijami ponujajo nešteto možnosti za zabavno preživljanje prostega časa. Tolikokrat opevani (tudi dobesedno) “splavovi” pa so tako ali tako zgodba zase.

A srbska prestolnica je seveda tudi športno mesto. Mesto, ki se deli na dva pola. Na črno- in rdeče-belega. Ko “Zvezdaše” ali “Partizanovce” vprašate, zakaj navijajo za enega izmed velikanov nekdanje skupne države, vam navadno odgovorijo, da za Crveno Zvezdo oziroma Partizan ne navijajo, ampak da je to enostavno način življenja.

Začetki niso bili obetavni

Ko je Slaviša Stojanović leta 2013 sedel na klop Crvene Zvezde, je tamkajšnja javnost o njem vedela relativno malo. Veliki beograjski klub je prevzel kot dvakratni slovenski državni prvak in kot nekdanji selektor Slovenije, čigar mandat na klopi naše izbrane vrste pa je bil relativno kratek.

“Dobil sem občutek, da je bilo takrat med navijači nekaj negotovosti. Čeprav sem določen status imel že takrat, bil sem dvakrat prvak in dvakrat podprvak Slovenije pa tudi slovenski selektor in pomočnik selektorja. Širša javnost je imela takrat nekoliko rezerviran pogled, enako velja za nekatere ljudi v klubu,” se med pogovorom v hotelu, v katerem so v njegovem obdobju nogometaši Zvezde pred vsako tekmo preživljali “karanteno”, spominja Slaviša Stojanović.

Njegov prihod na klop rdeče-belih je bil precej nenavaden. “Priprave je začel Portugalec Ricardo Sa Pinto, ki pa je po nekaj dneh ocenil, da s kadrom, ki ga je imel na voljo, ne more doseči zastavljenih ciljev. K sreči so bile priprave takrat v Čatežu, ekipo sem prevzel deseti ali enajsti dan priprav. Potem sezone nismo začeli najbolj uspešno, izgubili smo nekaj tekem in situacija je bila vse prej kot prijetna. Težko je bilo stopiti pred navijače, na ulici si poslušal komentarje, tudi s strani vodstva kluba smo se naposlušali kar nekaj kritik.”

Derbi, ki je obrnil potek sezone

Stvari so bile precej razgrete, situacija je bila za Stojanovića vse bolj zahtevna, nato pa je prišel večni derbi. 2. novembra 2013 je Zvezda na Marakani po avtogolu Milana Obradovića z 1:0 ugnala Partizan.

“Do takrat so šle stvari malo levo, malo desno, malo navzgor in malo navzdol. Ni bilo jasno, kam bo šla sezona. Potem se je vse postavilo na svoje mesto. To je tekma, ki jo v Beogradu moraš dobiti. Po tej zmagi je bilo marsikaj precej lažje,” priznava Ljubljančan.

Zakaj je Crvena Zvezda tako zelo posebna? Zaradi bogate zgodovine, slovitih nogometnih imen, predvsem pa zaradi navijačev. Ti na eni strani prinašajo nenehen pritisk na vse, ki delujejo v klubu, po drugi stani pa so največja podpora ekipi in dodana vrednost, ki lahko odloča tudi najtežje tekme. Slaviša Stojanović je na najzvestejše privržence rdeče-belih, slovite Delije, hitro naredil vtis.

“Zvezda je evropski in svetovni prvak, zanjo so igrala in jo vodila ogromna nogometna imena. Ko pomisliš na to, te kar malce zmrazi. Poznal sem veličino Zvezde, ampak dokler kluba ne spoznaš od znotraj, si težko predstavljaš, za kakšno institucijo gre. Tu enostavno ni prostora niti za eksperimentiranje niti za dolgoročne načrte in čakanje na rezultat. Navijači so srce kluba in so močno vpeti v dogajanje. Natančno vedo, kaj se dogaja na treningih in kakšna je situacija v klubu. V določenih kriznih trenutkih so zahtevali tudi sestanke z mano. Na njih so verjetno začutili mojo iskrenost in predanost, ki jo kažem ob svojem delu. Tega ne moreš odigrati. Ko prepričaš navijače, prepričaš tudi igralce. Takšen je vpliv navijačev Zvezde.”

Slaviša Stojanović o Beogradu:

“Vedno, ko pridem v Beograd me prevzamejo posebna čustva. To so trenutki, ko podoživljam stvari, ki so zgodile v tistem letu. Tako lepe kot malo manj lepe. A ko vidiš, kako lepo te po vseh teh letih še vedno sprejmejo ljudje, ti je pri srcu zares toplo. Beograd sem vzel za svoje mesto, ker so me ljudje vzeli za svojega. Tu se dobro počutim, rad ga obiščem. Moj pokojni oče je nekaj časa delal tukaj. Veliko stvari me veže na to mesto.”

Trener, ki je “titulo” vrnil Zvezdi

Naslov, ki ga je v sezoni 2013/2014 z Zvezdo osvojil Slaviša Stojanović, je bil v resnici nekaj posebnega. Ljubljančan je namreč prekinil kar šest sezon dolg niz Partizana in naslov državnega prvaka vrnil na Marakano.

“Tudi za mano so se osvajali naslovi, spisale so se odmevne evropske zgodbe, a ta naš dosežek še danes dojemajo kot nekaj posebnega. Še posebej navijači, ki velikokrat rečejo, da če ne bi bilo tega naslova, ne bi bilo niti vseh naslednjih uspehov. V drugem delu sezone smo zares čutili izjemno podporo. Kamorkoli smo prišli, so nas pred hotelom, na poti, na mostovih in viaduktih čakali navijači Zvezde. Še dodatno nas je motivirala posebna akcija navijačev, ko so nam prek družbenih omrežij in elektronskih sporočil pošiljali posnetke spodbude z vseh koncev sveta – od Chicaga in Zimbabveja do Avstralije. Neverjetno, kakšna podporo smo imeli. Celo v Ljubljani so se na Tromostovju pojavili grafiti – Ljubljana čaka titulo,” nam zaupa strokovni sodelavec Sportkluba med gostovanjem Slovenske reprezentance v Beogradu.

V “slovenski” zvezdi ni manjkalo zabavnih prigod

V mandatu Slaviše Stojanovića je bila Crvena Zvezda bolj slovenska kot kadarkoli prej v svoji bogati zgodovini. Poleg Ljubljančana sta namreč za rdeče-bele v tistem obdobju igrala tudi Nejc Pečnik in Dejan Kelhar.

“V Crveni Zvezdi še zdaleč ni enostavno pripeljati nogometaša, ki si ga želiš. Za to potrebuješ precej poguma in za svojimi odločitvami moraš stati. Veseli me, da sta Nejc in Dejan izkazala zaupanje ter sta še danes dobro zapisana pri navijačih. Na ta način smo nadaljevali tisto, kar je pred mnogimi leti začel Marko Elsner. Pečat, ki smo ga pustili, bo olajšal pot naslednjim generacijam Slovencev v Zvezdi,” je prepričan Slaviša Stojanović.

Vrnitev na slovito “Marakano”:

Zgodb, ki jih je Sportklubovi ekipi zaupal Slaviša Stojanović, je ogromno. Med drugim je govoril o lastniku svoje priljubljene beograjske restavracije, ki je najbolj zaslužen za to, da je v teh dneh Beograd obiskal tudi Andrea Pirlo, z nami pa je delil tudi številne anekdote, ki se jih je v šampionski sezoni Zvezde nabralo kolikor hočete. Poslušali smo o zeleni jakni Dejana Kelharja, Nejcu Pečniku, ki se je prelevil v italijanskega agenta, sestankih z vodjami posameznih navijaških skupin Crvene Zvezde …

“Veliko je bilo lepih trenutkov. V našem tedanjem nogometnem življenju se je dogajalo marsikaj. Te anekdote in hudomušnost znotraj ekipe samo dokazujejo, kako je bila slačilnica povezana. Ko vidiš, da zna ekipa improvizirati v medsebojnih odnosih, se to prenese tudi na igrišče. Niso pa vse te anekdote primerne, da jih delim z javnostjo (smeh).”

Po osvojenem naslovu se je Slaviša Stojanović poslovil od klopi Crvene Zvezde in odšel v belgijski Lierse. A možnosti za to, da se še kdaj vrne na mesto glavnega trenerja rdeče-belih, ne izključuje.

“Sem toliko izkušen trener, da se znam odločiti, kdaj je pravi trenutek za to, da sprejmem določeno službo. Na vrat na nos, tako kot takrat, ko sem prvič postal trener Zvezde – poklican v četrtek, v petek v Beogradu in v nedeljo trener – me veličina kluba ne bi več zavedla. A če bi bila situacija prava …” trezno razmišlja naš sogovornik.

Želel si je postati trener Domžal, a zdaj je svetovalec

V zadnjih dneh se je sicer Slavišo Stojanovića močno povezovalo s povratkom na klop Domžal, s katerimi je osvojil dva naslova slovenskega državnega prvaka (2006/2007 in 2007/2008). Njegovo skorajšnje imenovanje je v naši oddaji Pod prečko celo že napovedal tedanji športni direktor rumene družine Matej Oražem, a so se nato pogovori zapletli. Glavni trener ravbarjev je postal še en povratnik Simon Rožman, Ljubljančan pa je postal svetovalec kluba za nogometne zadeve.

“Pogovori z Domžalami so trajali kar nekaj časa. Vmes sem moral tudi v Sofijo, kjer sem preverjal, ali sem po lanskoletnih zdravstvenih težavah nared za vrnitev v trenerski posel. Nato sem čakal, da se konča prvenstvo. Pogovarjali smo se, na kakšen način bi lahko pomagal Domžalam in na koncu smo se dogovorili za sodelovanje v obliki svetovalca. Imel sem veliko željo, da se vrnem ob rob igrišča, a na koncu nekateri moji pogoji niso bili izpolnjeni. Ne gre pa za finance, kot so napačno zapisovali nekateri mediji. Moja trenutna vloga še ni povsem definirana, odprtih je še nekaj vprašanj. Pred nami so delovni dnevi in številni sestanki,” napoveduje Slaviša Stojanović.

V zaključku pogovora nas zanima, ali njegova nova služba pomeni, da se ne bi odzval na morebitno vabilo kluba, ki bi mu ponudil mesto glavnega trenerja. “Tudi to še moramo doreči. Želim si delati na igrišču in želim si biti tako uspešen, kot sem bil v preteklosti. Moja želja je, da še osvajam naslove in to v Domžalah dobro vedo.”

Ko mu priznamo, da smo ga na to vprašanje deloma napeljali zato, ker je trenutno izpraznjeno mesto glavnega trenerja Partizana, se zgolj nasmehne: “No, to pa je v tem trenutku enostavno nemogoče.”