Na Dunaju smo obiskali slovenskega nogometaša na začasnem delu pri tamkajšnjem nogometnem velikanu Rapidu, Dejana Petroviča, in se prepričali, da lahko ljudje nedaleč od slovenske meje uživajo v velikih športnih spektaklih. Pa čeprav je tudi tam seveda vseprisoten covid-19.

Včeraj je Rapid na Dunaju na prvi tekmi izločilnih bojev konferenčne lige gostil nizozemski Vitesse in ga premagal z 2:1. Gledalcev, ki so se zbrali na stadionu Allianz, je bilo 10.700. Lahko bi jih bilo tudi 28 tisoč, kolikor znaša polna kapaciteta objekta, na katerem domače tekme igra z 32 naslovi državnega prvaka najuspešnejši avstrijski nogometni klub. Pogoj za vstop je cepljenost ali prekuženost. In pa maske tipa ffp2.

V Avstriji, v kateri živi približno devet milijonov ljudi, namreč kljub temu, da so tam epidemiološke razmere podobne kot v dvomilijonski Sloveniji – povprečje dnevnih okužb v zadnjem tednu znaša 26 tisoč (v Sloveniji nekaj manj kot šest), precepljenost je 85 odstotna (v Sloveniji okoli 57) -, šport ob določenih omejitvah namreč kljub pandemiji živi.

Medtem si je zadnji največji slovenski nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom ogledalo vsega 750 ljudi. Toliko, kot si jih je največ lahko. “Številka udeležencev na športnih prireditvah se je poenotila s kulturnimi prireditvami. Želeli smo zagotoviti možnost izvedbe prireditev v Cankarjevem domu,” so nam absurdno odločitev nedavno pojasnili na Ministrstvu za zdravje.

Razočaranje za naš obisk na začetku tekme

Dovolj o tem. Kaj se je dogajalo tam, kar je bilo za nas najpomembnejše? Na igrišču veličastnega stadiona, ki je nastal pred šestimi leti. Na žalost nas je pred začetkom doletelo razočaranje. Dejan Petrovič, zaradi katerega smo pripotovali na Dunaj, se je po dveh tekmah v letošnjem letu, ki ju je začel v prvi postavi, tokrat moral zadovoljiti z mestom na klopi.

Trener Rapida Ferdinand Feldhofer je z začetno postavo očitno zadel v polno. Dunajčani so do vodstva prišli že po manj kot minuti od začetnega žvižga. Za 1:0 je zadel Nizozemec Druijf Ferdy in poskrbel za navdušenje zelo glasnih tribun. Že po 16 minutah je bilo 2:0, v polno je meril Avstrijec Marco Grull, in zdelo se je, da bo Rapid Nizozemce, ki so prav tako v slabi formi – izgubili so zadnje štiri tekme – razbil.

Sploh zato, ker so bili naleti Avstrijcev res siloviti. Med drugim so v prvem polčasu zatresli tudi okvir vrat in zapravili še eno stoodstotno oziroma, če malce pretiravamo, kar tisočodstotno priložnost. Po veliki napaki vratarja Vitesseja so zgrešili prazen gol. Prevlada Avstrijcev je bila res velika. Vodstvo z 2:0, s katerim so odšli na odmor, je bilo precej nižje, kot bi lahko bilo. Toda navijači so bili kljub temu zadovoljni.

Na Dunaju še pomnijo Roberta Berića

“Dobro je. Super,” nam je povedal eden od njih, ki smo ga ogovorili med polčasom, in se široko nasmejal, ko smo mu omenili Slovenca, ki je v zeleno-belem dresu navduševal pred leti. Robert Berić je v sezoni 2014/15 za Rapid dosegel kar 33 golov. “Res odličen nogometaš. Zelo radi bi ga imeli nazaj,” je dejal. Ko smo mu povedali, da je izkušeni slovenski napadalec trenutno brez kluba, so mu zažarele oči, a smo ga hitro razočarali. Berić je namreč tik pred prestopom na Kitajsko, ki bo potrjen v naslednjih dneh.

Je pa zato na Dunaju skorajda natanko dve leti še en Slovenec – tudi tega je omenjeni navijač Rapida pohvalil -, in kakšne pol ure pozneje je tudi pritekel na igrišče. Petrović je priložnost dočakal po veliki neumnosti branilca Dunajčanov Filipa Stojkovića, ki si je po 20 minutah igre v drugem polčasu prislužil nepotreben rdeč karton in soigralce pustil na cedilu.

Priložnost za Slovenca po izključitvi Črnogorca

Slovenski vezist s številko 16 na hrbtu je v igro prišel v 68. minuti, po izključitvi Črnogorca pa se je tehtnica prevesila močno na drugo stran. Le šest minut po vstopu slovenskega vezista so Nizozemci unovčili premoč in zaostanek znižali na 1:2. Pozneje so bili celo blizu izenačenja, a jim, tudi ob pomoči tekaško zelo razpoloženega Petroviča, ni uspelo.

Pa čeprav so imeli po koncu rednega dela tekme na voljo nevsakdanjih sedem minut sodnikovega dodatka, s katerimi so možje v črnem dodobra razvneli že tako glasno navijaško spodbudo s tribun. Po koncu tekme je bilo veselo. Pod tribuno z najzvestejšimi Rapidovimi navijači se je še dolgo časa poskakovalo in pelo.

Polnočni klepet v hotelu

“Pomembno je, da smo zmagali. Z rezultatom smo zadovoljni. Z igro še vedno ne, ampak pomembno je, da smo zmagali,” nam je v pogovoru pozno zvečer po tekmi, ki se je zavlekel v polnoč, povedal Petrovič. Ujeli smo se nekaj ur po tekmi. Po tem, ko je opravil regeneracijo in se na stadionu najedel, nas je namreč skupaj s svojim dekletom obiskal v bližnjem hotelu in si vzel čas za Sportklub.

“Malce sem bil razočaran, ampak po drugi strani je jasno, da je trener po dveh porazih iskal nove rešitve,” 24-letni vezist trenerju Rapida ni preveč zameril, ker ga tokrat ni uvrstil v prvo postavo. “Rapid je velik klub. Ko so rezultati slabi, nogometaši takoj čutimo pritisk. S strani medijev, navijačev, tudi v klubu. Cilji Rapida so vedno največji. Na vsaki tekmi gremo po zmago,” je še povedal Petrovič, ki ga jutro po tekmi čaka nov trening.

“Če ne bi bilo tako, pa bi trenirali že kar takoj po tekmi,” je še dodal nekdanji nogometaš Aluminija, pred katerim je bila še dolga noč. Zakaj? “Po tekmah zaradi vsega adrenalina na žalost ne morem zaspati. Kaj bom počel? Najprej si bom ogledal tekmo, jo malce analiziral, potem pa upam, da čim prej zaspim,” nam je za konec še povedal nekdanji mladi reprezentant, ki je igral tudi že pod vodstvom Matjaža Keka.

Držimo pesti, da se je naspal in bo na treningu svež. Pred Rapidom, trenutno petouvrščenim klubom avstrijskega prvenstva, je namreč zgoščen urnik. Že v nedeljo ga čaka prvenstveni derbi proti graškemu Sturmu Jona Gorenca Stankovića, potem že pot na Nizozemsko in povratna tekma z Vitessejem …

Daljši intervju z Dejanom Petrovičem si boste lahko na Sportklubu prebrali prihodnji teden.