Dušan Kosić je v intervjuju za Sportklub spregovoril o težkih časih, ki jih je s Taborom preživljal v prvem delu sezone, o načrtih za prihodnost in o tem, zakaj je v Sežano prišel. Razkril je tudi, kaj se je z njim dogajalo po odhodu iz Celja in priznal, da je bil blizu povratka na klop Olimpije.
“Tukaj spet uživam v nogometu. V Taboru mi je res lepo,” je Dušan Kosić večkrat poudaril in to, da se v Sežani počuti kot doma, dal vedeti tudi s pozdravi in mimobežnimi sproščenimi pogovori z ljudmi iz kluba, ki so nekajkrat zmotili sproščen intervju.
Da je ljubezen dvosmerna, tudi v Sežani so zadovoljni z njim, pa smo lahko ugotovili v zadnjih treh mesecih prejšnjega leta, ko je s Taborom preživljal hudo krizo. Po odličnem začetku, zmagah na prvih dveh prvenstvenih tekmah in remijih na naslednjih treh, so Sežančani izgubili kar sedemkrat v nizu.
Čeprav je Tabor postavljal negativne rekorde, se legendarnemu nekdanjemu nogometašu (v prvi slovenski ligi je zbral kar 421 nastopov in dosegel 80 golov) trenerski stolček niti enkrat ni zamajal. Na to, da bi rad odšel, pa ni pomislil niti sam.
“Te fantje so res delovni in predvsem sposobni veliko več, kot so kazali v prvem delu sezone,” je med sproščenim pogovorom po enem izmed treningov prejšnji teden prav tako večkrat poudaril trener Tabora in razkril, da je po dobrem začetku v Sežani pomislil celo na naslov prvaka. Toda zgodilo se je obratno. Primorce v drugem delu sezone čaka boj za obstanek.
Na klop Tabora ste prišli v osmem prvenstvenem krogu in z delo začeli odlično. Potem ste padli v hudo krizo. Ste analizirali dogodke? Kaj ste ugotovili in kaj bo treba popraviti?
Rezultatsko smo bili v zadnjem delu seveda neuspešni, a vsebina na igrišču ni bila tako slaba, kot so kazali rezultati. Enostavno se nam niso poklopile nekatere stvari. V tem delu priprav želimo vsaj za deset odstotkov dvigniti fizično sliko. Ekipa je ostala ista, za zdaj imamo enega novega igralca. Trenutno so fantje pod največjim naporom, zato še ne pričakujem neke svežine. V zadnjem tednu jih bomo osvežili in se pripravili na nadaljevanje prvenstva.
Kaj lahko od Tabora pričakujemo v drugem delu sezone?
Težko napovedujem, pa tudi sicer nočem ničesar obljubljati. V prvi vrsti si želim, da bi bili rezultatsko uspešni. Da bi z dobrimi rezultati pridobili na samozavesti in se dvignili. Upam, da bodo fantje fizično napredovali, zato v času priprav tudi veliko delamo na tem.
Kako ste zadovoljni s potekom priprav?
Imeli smo kar nekaj težav, morali smo se seliti naokoli. Pogoji niso optimalni, ampak se trudimo po najboljših močeh, da trenažni proces izpeljemo tako, kot ga moramo. Z delovno vnemo pa tako ali tako nikoli ni bilo težav. Pravzaprav me fantje glede tega presenečajo iz dneva v dan. Tudi, ko zapiha burja in res ni lahko, delajo stoodstotno.
Pričakujete še kakšne okrepitve? Kaj vam manjka?
Želje so eno, realnost pa drugo. Kot trener predvsem upam, da bomo te fante spravili na višjo raven. Če se bo izkazalo, da dobimo še kakšno okrepitev, super, sicer pa kot trener ne razmišljam o tem, kaj bi lahko imel, ampak predvsem o tem, kaj že imam. Bi pa rad fante, ki lahko pomagajo. Ne bi vzel kogarkoli.
Vemo, da sami prisegate na moderen, napadalen nogomet. Imate v Sežani na voljo nogometaše, ki vam do vašega trenerskega ideala pomagajo?
Bomo videli, pokazalo bo prvenstvo. Želim si predvsem, da bodo fantje, ki jih imam na voljo, fizično dobro pripravljeni in sveži. Ni enostavno, ampak delamo predano, zato sem optimist. Verjamem, da bodo z delom dokazali, česa so sposobni.
Tabor je v prvem delu sezone pod vašim vodstvom preživljal najhujšo rezultatsko krizo v svoji prvoligaški zgodovini. Izgubili ste kar sedem tekem v nizu. Kaj se je dogajalo?
Težko nam je bilo, saj nam serija dogodkov ni šla na roke. Sem dolgo časa v nogometu, tako da vem, da se takšne stvari dogajajo. Zato nisem bil jezen na fante, ki so dajali vse od sebe, a niso bili nagrajeni za vložen trud.
Radi bi bili bolj kakovostni na igrišču, da bi te momente obrnili v svoj prid. Gre za proces. Vemo, kaj moramo narediti, na igrišču moramo biti bolj prisotni. Pot do uspeha je le ena. Na igrišču moraš imeti boljši pristop od nasprotnika. Seveda je pogoj tudi kakovost, ampak včasih potrebuješ rezultat, da si potem bolj samozavesten in ti je lažje. Nam se takrat res ni poklopilo prav nič.
V Sežani sem zelo zadovoljen predvsem s človeškimi odnosi. S tem, kar me je tukaj dočakalo. S tem, kako je klub dihal že pred mojim prihodom. Fantje nimajo optimalnih pogojev za delo, ampak so res pridni. Od igralcev do vseh drugih ljudi v klubu. Nad tem se res ne morem pritoževati. Ko so slabi rezultati, se pokaže karakter ekipe. Daleč od tega, da ne bi bili ambiciozni, v nogometu smo vsi odvisni od rezultatov in podobe na igrišču. Če se fantje povežejo, lahko naredijo čudeže. Na tem delamo.
Ste ob tako črnem nizu v klubu čutili podporo?
Z direktorjem Davorjem Škerjancem imava odnos, ki ni zavezujoč z nobene strani. Tudi ob slabih rezultatih sva funkcionirala na tak način. Upam, da bodo fantje, ki si bodo prebrali ta intervju, razumeli, da mi želimo verjeti v njih. Obdobje, ki je za njimi, je težko, ampak smo vsi v tem času pokazali karakter.
Z moje strani ni bilo napadanja, kazanja s prstom na kakovost, širino kadra. Klub pa je tudi razumel, da se je vse obrnilo proti nam. Dobili smo manj, kot smo si zaslužili z odnosom na igrišču.
Kako pomembno je bilo, da ste pred odhodom na zimski premor premagali Celje?
Zelo pomembno je bilo predvsem za mir. Videli smo, da nismo pozabili zmagovati. Na tej tekmi so se nam poklopile nekatere stvari, ki se nam na drugih tekmah niso. To je tudi obveza za naprej. Daleč od tega, da bi bili rešeni. Bi bilo pa veliko slabše, če bi na premor odšli s še enim porazom.
V nekem momentu, ko sem prišel sem, sem razmišljal, da se bom s Taborom boril za naslov prvaka. Ko se je zgodil črn niz, tega ni bilo enostavno sprejeti. Pogovarjali smo se s fanti. Želimo biti boljši, ampak v tej zelo izenačeni ligi ni nobene garancije.
Ko sva že pri vašem nekdanjem klubu Celju. Kako gledate na tamkajšnjo novo zgodbo?
Ne gledam. Lahko povem le to, da imam na Celje res lepe spomine. Zgodbe v življenju se vedno končajo. Ko je tako, se obrneš in greš v drugo smer. Ko je konec, je konec. Greš naprej. Ostanejo pa lepi spomini in v Celju jih je bilo veliko.
Ko ste leta 2020 Celje popeljali do naslova prvaka, ste bili trenerski hit. Ste razočarani, da vam tega statusa ni uspelo unovčiti?
To ni bil samo moj uspeh, ampak uspeh vseh, ki smo skupaj odlično sodelovali. Nikoli nisem bil “one man band”, vedno sem verjel v sodelovanje vseh. Imel sem čas, odlične sodelavce. bili enotni. Kot trener se najdeš v več različnih situacijah in vsaka zgodba ti prinese dragocene izkušnje.
Ste bili tudi v igri za povratek na klop Olimpije?
Sem. Med ponudbami, nekaj jih je bilo tudi iz tujine, je bila tudi Olimpije. Bil sem v stikih in na razgovoru, ampak potem so se v Stožicah odločili za Sava Miloševića.
Kako so vas v prihod prepričali v Sežani?
Z Davorjem sva bila v stikih že januarja, ko sem končal z delom pri Celju, ampak v tistem času sem si želel, da bi odšel v tujino. Dogajalo se je veliko, potem pa se je sčasoma nehalo. Ko me je poklical še drugič, sem izziv sprejel. Zdaj sem tukaj in sem srečen. Vsak dan grem z veseljem na trening. Želim si delati. Želim dokazati najprej sebi in potem še drugim, da smo sposobni biti dobri.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Se v Taboru vidite na dolgi rok?
Tukaj sem z vsem srcem. Razmišljam le o Taboru. Dokler sem tukaj, sem Taboru predan. Ne razmišljam o tem, kam bom šel jutri. Prvi cilj je obstanek v ligi. Niti najmanj pa ne dvomim v to, da nam ne bi uspelo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje