Amir Ružnić, menedžer Josipa Iličića, je v nedavnem intervjuju za SportKlub naznanil možnost, da bi se njegov zvezdniški varovanec ob koncu kariere vrnil v Maribor. V luči tega smo pokukali v zgodovino in iz nje potegnili enajsterico najbolj uveljavljenih imen, ki so ob koncu karier prišla v prvo slovensko nogometno ligo. Kako se je izšlo?

Robert Prosinečki

Zagotovo najbolj znan nogometaš, ki je igral v prvi slovenski ligi, je Hrvat Robert Prosinečki. Na veliko presenečenje je leta 2002 pristal pri Olimpiji Jurija Schollmayerja, ki je takrat za Bežigradom gradil ambiciozen projekt.

Takrat 33-letni zvezdnik evropskega nogometa in eden najboljših nogometašev s področja nekdanje Jugoslavije je v Slovenijo prišel le nekaj tednov za tem, ko je s Hrvaško nastopil na svetovnem prvenstvu 2002. Pred tem je Hrvaški pomagal do bronaste medalje na svetovnem prvenstvu 1998 in četrtfinala na evropskem prvenstvu 1996, na svetovnem prvenstvu 1990 pa zaigral tudi v dresu Jugoslavije.

Amir Ružnić: Iličić bi se rad vrnil v Maribor

Nogomet

20. Dec 2021 14

Nogomet

20. Dec 2021 14

S Crveno zvezdo je leta 1991 postal evropski prvak, z njo pa bil trikrat najboljši tudi v Jugoslaviji. Pozneje je zaigral še za oba španska velikana, Real Madrid in Barcelono, in z obema osvajal lovorike. V Španiji je pečat pustil tudi pri Sevilli in Oviedu. Lovorike je osvajal tudi z zagrebškim Dinamom, v Slovenijo pa prišel po sezoni, ki jo je prebil v angleškem Portsmouthu.

V Sloveniji je ostal le eno leto, v tem času pa za Olimpijo v prvi slovenski ligi v 23 nastopih dosegel tri zadetke. Olimpija je v sezoni 2002/03 zaostala za ciljem in v prvenstvu pristala na tretjem mestu. V pokalu je bilo drugače. Prišla je do lovorike, s spektakularnim golom na povratni tekmi proti Celju na stadionu Skalna klet je za njo poskrbel prav Prosinečki. Po nesporazumih z vodstvom kluba je po koncu sezone odšel iz Ljubljane in okrepil Zagreb, v dresu katerega je igral še eno leto, potem pa se upokojil.

Albert Riera

Veliko presenečenje je leta 2015 pripravil tudi takratni prvoligaš Zavrč, pri katerem je imel glavno besedo predsednik Miran Vuk. V Zavrč je pripeljal nekdanjega španskega reprezentanta in nogometaša številnih znanih evropskih klubov, Liverpoola, Manchester Cityja, Galatasarayja in še nekaterih, Alberta Riero.

Takrat 33-letni španski vezist v Sloveniji ni navdušil. Za Zavrč je v prvi polovici sezone 2015/16 odigral vsega 12 prvenstvenih tekem in zabil en gol. Zadel je pri remiju proti Mariboru v Ljudskem vrtu s 3:3 v 19. krogu. Enkrat je v polno v majici Zavrča meril še v pokalu, v katerem je zbral dva nastopa. Pozimi je zapustil Zavrč in se preselil na Obalo, okrepil je Koper, a potem zanj nastopil le enkrat in svojo kratko slovensko nogometno epizodo končal. Nogometa potem ni več igral.

Miran Pavlin

Izkušeni dolgoletni slovenski reprezentant Miran Pavlin, strelec zlatega gola za odhod na evropsko prvenstvo 2000, se je v Slovenijo vrnil dvakrat. Prvič januarja 2003, ko je bil del ambiciozne Schollmayerjeve Olimpije, h kateri je prišel neposredno iz Porta. Takrat je ostal samo pol leta, v tem času pa zbral vsega šest prvenstvenih nastopov. Zadel ni niti enkrat.

Potem je dve leti igral na Cipru in se leta 2005, takrat je bil star 33 let, spet vrnil k Olimpiji. Toda ta je bila takrat tretjeligaš in se je pobirala po finančnem zlomu istega leta. Po dveh letih svojega tretjega obdobja pri Olimpiji, za katero je igral že na začetku nogometne poti, je potem leta 2009 na presenečenje vseh prestopil v Koper.

Na Bonifiki je bil eden njegovih glavnih igralcev pri pohodu na zgodovinski naslov prvaka 2010. V sezoni 2009/10 je v 30 prvenstvenih nastopih dosegel enajst golov. V sezoni 2010/11 je odigral še dve prvenstveni tekmi za Koper, potem pa končal kariero.

Milan Osterc

Milan Osterc se je v slovensko ligo, v kateri je pred tem igral za Beltince, Gorico in tudi Olimpijo, po sedmih letih igranja v Izraelu (Hapoel Tel Aviv), Franciji (Le Havre), Turčiji (Malatyaspor in Bursaspor), na Cipru (AEK Larnaca) in v Avstriji (LASK), vrnil leta 2007, ko je bil star 32 let.

Dolgoletni slovenski reprezentant, ki je nastopil na evropskem prvenstvu 2000 in svetovnem prvenstvu 2002, je takrat okrepil Gorico in se odlično znašel. V treh sezonah je v njenem dresu 91 prvenstvenih nastopih dosegel 43 golov in bil z 23 goli v sezoni 2009/10 tudi najboljši strelec lige. Leta 2010 je potem prestopil v Koper, na Bonifiki je v 55 prvenstvenih nastopih v sezonah 2010/11 in 2011/12 dosegel 22 golov, potem pa se pri 37 letih upokojil.

Milko Djurovski

Velik zvezdnik jugoslovanskega nogometa Milko Djurovski, ki je naslove osvajal z obema beograjskima velikanoma, Partizanom in Crveno zvezdo, za katera je zabil okroglih sto golov, igral pa je tudi za reprezentanco, je po štirih sezonah bleščečih iger v nizozemskem prvoligašu Groningenu v Slovenijo prišel leta 1994.

Takrat je bil star komaj 30 let, okrepil pa je Maribor, za katerega je v drugi polovici sezone 1993/94 odigral devet prvenstvenih tekem, na katerih se je štirikrat vpisal med strelce. V Mariboru je igral še v prvi polovici sezone 1994/95, v kateri pa je zbral vsega deset prvenstvenih nastopov. Kljub temu je dosegel štiri gole. Vse štiri na prvih treh tekmah sezone.

Z Mariborom ni osvojil ničesar, se je pa potem v Sloveniji ustalil. Najprej je nekaj let igral za nekatere tukajšnje nižjeligaše, tudi za Olimpijo, potem pa pri nas začel trenersko pot. Bil je prvi trener Zlatka Zahovića v Mariboru, pozneje pa trenersko službo opravljal tudi pri ptujski Dravi, lendavski Nafti in nazadnje v prvoligaški druščini leta 2015 pri Zavrču.

Tomislav Šokota

Po bogati karieri, v kateri je zabijal gole za Benfico in Porto, z njima pa osvajal tudi lovorike, je nekdanji hrvaški reprezentant Tomislav Šokota, ki je zaigral na evropskem prvenstvu 2004, v Slovenijo prišel leta 2010. Takrat je bil star 33 let.

Oblekel si je dres Olimpije in v 19 nastopih dosegel sedem golov. Enkrat se je med strelce vpisal tudi v edinem nastopu v pokalnem tekmovanju. Olimpija je takrat zaostala za pričakovanji in pristala na četrtem mestu prvenstvene razpredelnice, s kar 20 točkami zaostanka za prvakom Mariborom. Po koncu sezone je Šokota zapustil Ljubljano in končal kariero.

Danijel Pranjić

Dolgoletni hrvaški reprezentant Danijel Pranjić, za reprezentanco je zbral 58 nastopov, z njo pa zaigral na dveh evropskih in enem svetovnem prvenstvu, je v Slovenijo brez velikega pompa prišel leta 2016, ko je imel 34 let. Okrepil je Koper in v sezoni 2016/17 zanj odigral 20 prvenstvenih tekem. Dosegel je en gol, ambiciozni Koper pa je prvenstvo končal šele na šestem mestu. Po koncu sezone je odšel iz Kopra in se preselil na Ciper, kjer je ostal vse do letošnjega poletja, ko je kariero na pragu 40. leta končal.

K nam je Pranjić prišel neposredno iz Panathinaikosa, pri katerem je igral v treh letih pred tem. Njegov klubski življenjepis je bil sicer že precej zelo bogat. Ob Osijeku in Dinamu Zagrebu, pri katerih je začel svoj nogometni vzpon, je igral še za lizbonski Sporting, Heerenveen in Celto Vigo, najlepše obdobje kariere pa zagotovo preživel med letoma 2009 in 2012. Za bavarskega velikana je odigral 85 tekem, osvojil tri lovorike in bil z njim dvakrat tudi v finalih Lige prvakov. Obakrat je izgubil.

Milivoje Novaković

Milivoje Novaković, drugi najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance, s katero je nastopil na svetovnem prvenstvu 2010, je bil v začetku leta 2016 po štirih letih uspešnega igranja na Japonskem pri 36 letih na razpotju. Po prekinitvi pogodbe z Nagoyo Grampus je bil brez kluba. Dogovarjal se je za prestop v Olimpijo, pri kateri je začel nogometno pot, potem pa šokiral ljubljanske navijače in podpisal pogodbo z Mariborom.

Z Mariborom je postal pokalni prvak 2016 in državni prvak leta 2017. V prvi polovici sezone 2015/16 je dosegel pet golov v enajstih nastopih. V šampionski sezoni 2016/17 se je ustavil pri enajstih golih v 26 prvenstvenih nastopih, potem pa končal bogato nogometno pot, v kateri se je v šestih letih igranja za nemški Köln, pri katerem je bil najboljši strelec in tudi kapetan kluba. Za Maribor je v 47 nastopih v vseh tekmovanjih dosegel 19 golov.

Mladen Rudonja

Mladen Rudonja, strelec enega, a zato toliko bolj nepozabnega gola – tistega, ki je Sloveniji leta 2001 prinesel prvi nastop na svetovnem prvenstvu -, se je v Slovenijo vrnil dvakrat. Prvič leta 2002, takoj po nastopu na svetovnem prvenstvu, podobno kot njegov prijatelj Prosinečki, k Olimpiji. Pri njej je ostal dve leti in v dveh sezonah v 48 nastopih dosegel pet golov.

Potem je za leto dni odšel na Ciper, leta 2005 pa, takrat je bil star 34 let, okrepil Koper. Tam je bolj kot igralec nase opozoril v funkcionarski vlogi. Pozneje je namreč postal predsednik kluba in na Bonifiko pripeljal Milana Mandarića. Za Koper je v prvi ligi v sezonah 2005/06 in 2006/07 zbral vsega 14 nastopov in dosegel en gol.

Potem je spet odšel na pomoč Olimpiji, ki se je prebijala iz nižjih lig, in se z njo uvrstil nazaj med prvoligaše. V prvem krogu sezone 2009/10 je zaigral, potem pa ga na prvoligaških zelenicah nismo videli več. V reprezentanci je sicer zaigral na 67 tekmah, nastopil na evropskem in svetovnem prvenstvu, v tujini pa ob Cipru (Apoel Limassol in Anorthosis) igral še v Belgiji (St. Truiden) in Angliji (Portsmouth).

Branko Ilić

Branko Ilić, dolgoletni reprezentant in član Slovenije, ki je zaigrala na svetovnem prvenstvu 2010, se je po 12 letih igranja v prvi španski (Betis), prvi ruski (Lokomotiva Moskva in FC Moskva), prvi ciprski (Anorthosis), prvi izraelski (Hapoel Tel Aviv), prvi japonski (Urawa Reds) in prvi kazahstanski ligi (Astana) vrnil v začetku leta 2017, ko je bil star 33 let.

Pristal je pri Olimpiji, pri kateri je debitiral v prvi slovenski ligi, preden se je potem preselil v Domžale in od tam skočil v tujino. V dveh letih je zbral 46 prvenstvenih nastopov in Olimpiji kot kapetan leta 2018 pomagal do dvojne krone. Leto pozneje je zapustil Stožice in se še za eno leto preselil v Domžale, odigral 16 prvenstvenih tekem v sezoni 2019/20, in se upokojil.

Andraž Kirm

Andraž Kirm, še en dolgoletni reprezentant iz generacije, ki je v Sloveniji povzročila zadnjo veliko nogometno evforijo leta 2010, se je po osmih letih igranja v tujino domov vrnil leta 2016, ko je bil star 32 let. Tudi on je okrepil Olimpijo. Pred tem je tri leta igral v prvi poljski (Wisla Krakov), dve leti v prvi nizozemski (Groningen) in dve leti v prvi ciprski ligi (Omonia Nikozija).

V Stožicah je zdržal le eno leto, za Olimpijo je odigral 39 tekem in dosegel tri gole, potem pa se vrnil v klub, pri katerem je začel nogometni vzpon. Pristal je v Domžalah, za katere je v svojem drugem obdobju odigral 28 tekem in dosegel vsega en gol. V začetku leta 2019 je presenetil s prestopom v Bravo, ki je bil takrat še drugoligaš, njegov član pa je tudi danes, ko Ljubljančani že tretjo sezono mirno plujejo po prvoligaških vodah.

Do zdaj je za novinca na prvoligaški sceni odigral 59 tekem v vseh tekmovanjih in zabil en gol. Na stadionu ZŠD Ljubljana je prevzel mentorsko in v mlajših selekcijah tudi trenersko vlogo, na igrišču pa je v tej sezoni zbral 12 nastopov. Povečini je v igro vstopal s klopi. Star je 37 let.