Prva sezona je samo enkrat. Tisto je bila za našo televizijo prelomnica, letošnja, tretja, ko je zraven tudi Maribor, pa je potemtakem krona. Kot češnja na torti! Naša televizija je pravice za prenašanje Lige prvakov pridobila za triletno obdobje in ravno v tretji sezoni, ko se ta prvi pogodbeni cikel zaključuje, se je v Ligo prvakov znova uvrstil tudi Maribor. Mi bi projekt letos izpeljali podobno, kot smo ga v lanski sezoni, res pa je, da bo letos televizija zaradi prenašanja mariborskih tekem še pridobila na imidžu. Studijski prenos je sestavni del prenosa, zato je odgovornost na meni, pa tudi na preostalih članih novinarske ekipe, ogromna. Tehnični del ekipe sestavljajo sami prekaljeni mački, tako da s tem nikoli nismo imeli težav, novinarska ekipa pa se je v prvih dveh letih marsikaj naučila in se izkazala za boljšo, kot smo morda sprva mislili. Vsem nam je sodelovanje z Mariborom v veliko zadovoljstvo in nagrada za naš trud.

Ideja, da bi oddajo prestavili na zgodnejši termin, obstaja že dlje časa. Iz preprostega razloga; smo športna televizija in za razliko od nekaterih drugih komercialnih hiš v Sloveniji nismo tako programsko omejeni, zato si to lahko privoščimo. Predvsem takrat, ko med 19. in 20. uro v neposrednem prenosu ni nobene druge tekme, res ne vidim razloga, zakaj ne bi s studijem začeli že toliko prej in s tem nekako zaokrožili naš ambiciozen projekt. Ko bodo v ospredju mariborske tekme, pa tudi nekateri drugi veliki evropski derbiji, bomo oddajo tako bržčas vedno premaknili na 19:25, ko pa bo na sporedu kakšen manj atraktiven par, pa bomo verjetno še vedno začeli ob 20. uri. 

Res je, da sem tu že od leta 2007, in ker so se nekateri fantje medtem že poslovili, sem zdaj na Sport Klubu bržčas novinar z najdaljšim stažom. Tu sem praktično od prvega dne, ko smo bili vidni zgolj peščici ljudi na satelitu, kar je zame vsekakor prednost, saj dobro poznam sistem dela na naši televiziji, kar morda ni tako enostavno, kot si nekateri naši gledalci mislijo. Vem, kako razmišljajo naši nadrejeni, vem, kako razmišljajo tisti ljudje, ki so odgovorni za pridobivanje televizijskih pravic za tekme, ki jih potem ponudimo našim gledalcem. Kako sestaviti dobro uro dolg studijski program, je bil za nas velik izziv, ki pa smo ga uspešno prestali že lani, navsezadnje tudi pred finalno tekmo. Pri sestavljanju oddaje sodelujejo še štirje drugi novinarji, ki svoje delo opravijo dobro in korektno. S samo Ligo prvakov pa je povezanih toliko zgodb, da bi zlahka, če bi le imeli dovolj časa, sestavili še vsaj eno uro ali dve dodatnega studijskega programa. UEFA skrbi za produkcijske in televizijske hiše po Evropi, ki prenašajo njihove tekme. Lansira ogromno video in avdio materiala, zanimivih nogometnih zgodb, zato z nekaj idejami in zagnanostjo, ki jo ta ekipa še ima, nikoli nimamo težav pri sestavljanju programa. Kar pa se tiče samega delovnika, poleg priprav na vodenje studija tudi uredniško “pokrivam” našo oddajo. V dneh, tednih pred prenosi imamo veliko sestankov, tako z odgovornimi pri Uefi, kot tudi z odgovornimi možmi pri Mariboru, ker smo zaradi prenašanja njihovih tekem letos zelo povezani. Največ časa vzame vožnja na relaciji Ljubljana – Maribor, toda če želiš biti najboljši, tako kot nogometaši, potem ti ura ali dve manj prostega časa pač ne predstavljata ovire

Kdo bo gost v finalu, bo seveda odvisno od tega, kdo se bo tja uvrstil. Vedno skušamo izbrati takšne goste, ki jih lahko povežemo z obema finalistoma. Če se bo v finale denimo uvrstil italijanski klub, potem bomo gosta iskali na Primorskem, nekoga, ki dogajanje na Apeninskem polotoku dobro pozna ali je tam celo igral. Če bo v finalu igral nemški klub, potem se bomo verjetno obrnili k Bojanu Prašnikarju oziroma Branku Oblaku. Prvi je v Nemčiji pustil pečat kot trener, drugi seveda kot igralec. Če je govora o portugalskih in španskih klubih, potem je idealen sogovorec seveda Zlatko Zahovič. Včasih so takšni gostje za finalno oddajo nedosegljivi, ker si finale pač ogledajo v živo. Včasih se morda gledalcem zdi, da bi v studio lahko povabili še koga, ki sceno obvlada, pa denimo ni dober sogovornik, retorik … Skratka, na slovenskem prostoru nismo imeli veliko zares vrhunskih trenerjev in igralcev, zato definitivno smo omejeni in prisiljeni v studio voziti iste goste …

Zadeva je preprosta. Nismo plačljiva televizija, dostopni smo vsem gledalcem, zato je tudi naše delovanje povsem komercialne narave. Izbiramo tekme, ki pred televizijske zaslone privabijo več gledalcev, saj se na takšen način pač preživljamo. Gledano z nogometnega vidika je pogosto tekma dveh klubov iz srednje-visokega ranga bolj zanimiva, kot pa tekma najvišje rangirane ekipe proti palčku, ki nima nobene možnosti, a prav te slednje tekme ponavadi pred zaslone privabijo več gledalcev. V prvem krogu ponavadi izbiramo prav takšne tekme. Letos je seveda izjema, ker prenašamo Mariborove domače tekme, sicer bi se zagotovo odločili za Real ali Barcelono. Real brani naslov prvaka, ima najboljše igralce na svetu, zato je še toliko bolj zanimiv. V zadnjih dveh krogih skupinskega dela pa ponavadi izbiramo čimbolj zanimive tekme izenačenih ekip, na katerih se denimo odloča potnik v osmino finala. Dejstvo je, da obstaja majhna skupina klubov, ki pred televizijske zaslone pritegne zares veliko število gledalcev. Mednje spadata Real in Barcelona, Manchester United in Chelsea, seveda Bayern, tu pa se zadeva počasi zaključi. Dvomim, da lahko dodamo še koga, bržčas niti Juventusa ne več …

Težko je že zdaj napovedovati, kdo se bo uvrstil v finale. Real Madrid seveda ima kvaliteto, da naslov ubrani. Real je zadržal okostje lanske šampionske ekipe, čeprav je predsednik Florentino Perez posegel v samo srce ekipe. Odhod Angela di Marie se že pozna, videli pa bomo, ali lahko letošnja ekipa ponovi uspehe lanske. Veliko bo odvisno od same kemije med igralci. Čar nogometa pa je v tem, da ne zmagujejo na papirju najboljši. Če bi imena pomenila vse, potem bi lahko Realu danes podelili pokal za najboljšega in lani v finalu ne bi bilo Atletica, predlani pa ne Borussie Dortmund … Navsezadnje, če bi odločal samo denar, potem Maribor ne bi videl Lige prvakov. Težko bi dejal, komu bi letos naslov prvaka najbolj privoščil. Lani sem naslov privoščil Realu, ker so tako dolgo lovili ta deseti naslov, vsi vloženi milijoni so se končno enkrat izplačali. Predvsem pa sem privoščil Carlu Ancellotiju. Ves čas sem bil prepričan, da če obstaja trener, ki Realu lahko prinese “Decimo”, potem je to prav on. Vedno pa je tako, da pomemben faktor odigra tudi sreča. Včasih ekipa igra najboljši nogomet, pa nesrečno izpade, spet drugič s povprečno igro gre vse do konca. Lep primer je Chelsea; leta 2012 je bil evropski prvak, čeprav so si verjetno nekatere prejšnje selekcije naslov bolj zaslužile.

Vedno sem vesel, ko v Evropi navduši kakšen italijanski klub in ga lahko na naši televiziji spremljamo tudi v živo. Žal so Italijani povsem zaspali in ostali daleč za konkurenco. Zdi se, da iz sezone v sezono bolj nazadujejo; njihov način razmišljanja je zastarel, nimajo pravega dolgoročnega cilja, kaj si želijo doseči z vloženim denarjem. V posameznih klubih se tega že zelo dobro zavedajo in razmišljajo v pravi smeri, vseeno pa dvomim, da se bo kaj spremenilo na bolje, doker korenitih sprememb ne doživi celotna liga. Italijani se bodo morali usmeriti na sever, začeti razmišljati podobno kot Nemci. Sistematičen vzpon Bundeslige v zadnjih letih je lahko vzor vsem preostalim evropskim ligam. Zelo mi je žal, da v ligi prvakov že tretjo sezono zapored ne bo Interja, ki je bil leta 2010 evropski prvak. Žal mi je Milana, ki je v  zadnjih letih pokazal tako malo, da je vseeno, če ga sploh ne bi bilo zraven. Za nameček so imeli Italijani še ogromno smole, denimo lani Napoli, ki je v skupini smrti zbral 12 točk, pa vseeno izpadel, čeprav so se najprej ekipe uvrstile tudi z osmimi točkami …

Dvomim, da lahko Juventus pusti svoj pečat v Evropi. So precej bolje urejeni kot preostali italijanski klubi, pa vendarle, ko razmišljaš o prodaji svojih najboljših dveh igralcev, v tem primeru Artura Vidala in Paula Pogbaja, potem že sama psihološka priprava na boje v Evropi ni prava. Trenutno nimam zaupanja v delo italijanskih klubov, zato res dvomim, da bi lahko kdo presenetil. 

Mislim, da smo se že navadili, da Interja v zadnjih letih ni zraven (smeh). In da Milan ne pokaže ničesar. Marseille že leta rezultatsko v Evropi ne velja prav veliko, toda vrača se Liverpool. Mislim, da je vrnitev Redsov po več letih odsotnosti ena lepših nogometnih zgodb pred začetkom nove sezone Lige prvakov. Manchester United je bil v zadnjih letih vedno zraven, zato se njegova odsotnost bolj pozna. Najbolj bom pogrešal prav rdeče vrage, tudi zaradi vseh igralcev, ki jih imajo v svojem kadru. Je pa tu zdaj City, ki pred leti ni konkuriral za Evropo. Časi se pač spreminjajo, razmerje moči prav tako, sploh pa že dolgo Liga prvakov ni več zgolj tekmovanje prvakov. V mariborski skupini so samo vijoličasti, pa čeprav najslabše rangirani, prvaki svoje države. Chelsea, Schalke in Sporting v svojih ligah niso bili najboljši. 

Z nagradno igro smo začeli že na tekmi med Mariborom in Celticom, nagrade bomo podeljevali vse do finala, sam studio pa ima vsebinsko in informativno vrednost, po drugi strani je dovolj zabaven, da lahko zadovoljimo vse nogometne okuse. Pred vsemi tremi domačimi tekmami Maribora bo v studiu še posebej zanimivo, saj bosta med 19:25 in 20:00 gosta Zlatko Zahovič in Goran Obrez, s katerima bomo med drugim pokomentirali tudi Mariborovo skavtsko službo, po 20. uri pa bosta z nami v prvem studiu dva tudi zelo zanimiva sogovornika, nekdanji kapetan Maribora Dejan Djuranović in nekdanji napadalec vijoličastih Kliton Bozgo.