Kako uspešna bo Čeferinova nogometna revolucija?

Foto: Profimedia

Z današnjimi šestimi tekmami se pričenja nova sezona nogometne lige prvakov. Elitno klubsko tekmovanje se bo letos predstavilo v povsem prenovljeni podobi, ki bo po trditvah Evropske nogometne zveze navijačem po vsem svetu ponudila še več nogometnih užitkov.

Nova sezona, nov format, a že poznani zmagovalec? Spremembe, ki jih je za letošnjo sezono predstavila Evropska nogometna zveza (Uefa) z njenim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu, naj bi to spremenila. Na sedežu Uefe so prepričani, da bo najmočnejše klubsko tekmovanje na svetu na račun predstavljenih novosti postalo še zanimivejše. In teh novosti zares ni malo, začenši s številom udeležencev.

UEFA z novim pravilom, ki bo razveselilo navijače

Nogomet

16. Sep 2024 2

Nogomet

16. Sep 2024 2

Cityjev zvezdnik opozarja: Ob takem ritmu bom šel v pokoj pri 30 letih

Nogomet

16. Sep 2024 1

Nogomet

16. Sep 2024 1

V ligi prvakov bo nastopalo 36 klubov, štiri več kot jih je sodelovalo v preteklih sezonah. Od tega se jih je 29 v tekmovanje uvrstilo neposredno, še sedem pa si je nastop izborilo prek kvalifikacij. Svojega predstavnika bo tako imelo 14 držav, najbolje zastopane pa bodo znova države z najmočnejšimi domačimi prvenstvi. Po pet klubov bodo imeli Nemci in Italijani, po štiri pa Španci, Francozi in Angleži.

Države udeleženke:

Anglija (Arsenal, Manchester City, Aston Villa, Liverpool), Nemčija (Bayern München, Bayer Leverkusen, Stuttgart, Leipzig, Borussia Dortmund), Španija (Real Madrid, Atletico Madrid, Barcelona, Girona), Francija (PSG, Brest, Lille, Monaco), Italija (Inter, Juventus, Milan, Atalanta, Bologna), Švica (Basel, Young Boys), Avstrija (Sturm Graz, Salzburg), Portugalska (Sporting, Benfica), Nizozemska (Feyenoord, PSV), Češka (Sparta Praga), Slovaška (Slovan Bratislava), Ukrajina (Šahtar Doneck), Srbija (Crvena zvezda), Belgija (Brugge), Škotska (Celtic).

Brez zimskega premora in s tekmami tudi ob četrtkih

Razširjen format pomeni tudi, da bodo ekipe v rednem delu namesto šestih odigrale dve tekmi več, skupinski sistem pa bo zamenjal ligaški. Posledično se bodo vsi udeleženci znašli na eni lestvici razvrščeni od prvega do 36. mesta. Poslavljajo se povratni dvoboji, saj bo imelo vsako moštvo štiri tekme pred svojimi navijači in štiri pred tujimi, z osmimi različnimi tekmeci, obračuni pa se odslej ne bodo igrali le ob torkih in sredah, temveč tudi ob četrtkih.

pokal lige prvakov — Foto: Frank Hoermann/ SVEN SIMON/Guliverimage

Prav tako klubi iz lige prvakov ne bodo več prehajali v evropsko ligo, kakor tudi klubi iz evropske lige ne v konferenčno, kot je bila praksa v preteklosti, ko se je tretjeuvrščeni v vsaki posamezni skupini lige prvakov nato preselil v izločilne boje evropske lige.

Po novem si bo neposredno uvrstitev v osmino finala zagotovilo prvih osem, klubi uvrščeni od 9. do 24. mesta pa se bodo za preostalih osem mest pomerili v repasažu, v katerem se bodo udarili po klasičnem sistemu na izpadanje na dve tekmi – doma in v gosteh. Od osmine finala do finala bo tekmovanje potekalo po enakem sistemu kot v preteklosti.

Ligaški del bo sicer trajal od septembra do januarja, repasaži bodo na vrsti februarja, medtem ko se bodo izločilni boji z osmino finala pričeli marca.

Pogostejši spektakli, a manjše tveganje?

A vsi spremembam niso naklonjeni. Kritike prihajajo predvsem na račun manjšega tveganja za največje ekipe. Če je bilo po starem formatu v skupinskem delu odigranih 96 tekem, poslovilo pa se je 16 ekip, nov prinaša kar 144 tekem, po rednem delu pa bo tekmovanje zaključeno za 12 klubov.

Po nekaterih projekcijah bo za neposredno uvrstitev v osmino finala zadostovalo 14 oziroma 15 točk, za osvojitev najmanj 24. mesta, ki prinaša repasaž, pa zgolj osem ali devet točk, ki bi jih lahko moštva osvojila že po treh od osmih obračunov.

Že res, da bo nov format že na uvodu postregel z nekaterimi spektakularnimi tekmami, kot so Bayern – Barcelona, Real Madrid – Milan, PSG – Atletico Madrid in Liverpool – Bayer Leverkusen, a kot so ugotovili nekateri otoški mediji, bodo derbiji med nogometnimi velikani brez pravega žara, če bo na kocki zgolj to, ali bo ekipa ligaški del sklenila bodisi na četrtem bodisi petem mestu.

Nov format, stari favoriti

Naslov še enkrat več brani Real Madrid, ki je v minuli sezoni še petnajstič postal najboljši na stari celini. Kljub temu kraljevi klub ni glavni favorit za končno zmago. Za športno statistiko specializirano podjetje Opta največje možnosti, da 31. maja v Münchnu dvigne pokal, namreč daje Manchester Cityju. Angleški prvaki imajo 25,3-odstotne možnosti za naslov, medtem ko so možnosti Madridčanov 18,2-odstotne. Sledijo jima Inter Milan (10,9 odstotkov), Arsenal (6,3), Bayer Leverkusen (5,4), Barcelona (5,2), Bayern München in PSG (po 4,1), deseterico pa zaključuje Leipzig (2,4).

Zanimivo, kar devet klubov je po mnenju Opte brez vsakršnih možnosti za končno slavje – Young Boys, Dinamo Zagreb, Slovan Bratislav, Celtic, Salzburg, Crvena zvezda, Brest, Sturm Graz in Šahtar Donetsk, vsega 0,1 odstotek možnosti pa dajejo Bologni, Lillu, Feyenoordu in Celticu.

Še bogatejši nagradni sklad

Precej višje bodo tudi nagrade. Skupni proračun se je dvignil za četrtino, in sicer z dveh milijard na 2,5 miljarde evrov. Zmagovalec finala bo tako namesto 20 milijonov evrov letos prejel pet milijonov evrov več, poraženec pa namesto 15,5 milijona evrov kar 18 milijonov evrov.

Samo uvrstitev v ligaški del je klubom letos prinesel 18,6 milijona evrov, medtem ko je uvrstitev v osmino finala vredna 11 milijonov evrov. Osem moštev, ki jim bo to uspelo neposredno, bo prejelo še dodatna dva milijona evrov. Uvrstitev v četrtfinale je sicer vredno 12,5 milijona evrov, v polfinale pa 15 milijonov evrov.

Denarne nagrade v ligi prvakov

Uvrstitev v ligaški del: 18.620.000 evrov

Zmaga v ligaškem delu: 2.100.000 evrov

Remi v ligaškem delu: 700.000 evrov

Uvrstitev med osem najboljših: 2.000.000 evrov

Uvrstitev med 9. in 16. mestom: 1.000.000 evrov

Nastop v repasažu: 1.000.000 evrov

Osmina finala: 11.000.000 evrov

Četrtfinale: 12.500.000 evrov

Polfinale: 15.000.000 evrov

Poraženec v finalu: 18.500.000 evrov

Zmagovalec: 25.000.000 evrov

Med elito tudi osem Slovencev

Tudi letos bomo lahko v ligi prvakov spremljali slovenske nogometaše. Če se lahko zanesemo na napovedi Opte, bi daleč z Leipzigom uspela priti Kevin Kampl in Benjamin Šeško. Za preboj v osmino finala imajo rdeči biki 63,5-odstotne možnosti, za četrtfinale pa ta odstotek pade na 32. Zelo podbno velja tudi za Atletico Jana Oblaka – 64,3-odstotne možnosti za osmino finala in 30,5-odstotne možnosti za četrtfinale.

Manj opazno vlogo naj bi igrali ostali klubi ostalih Slovencev. Slovan Bratislava Kenana Bajrića je po napovedih poznavalcev najslabši udeleženec v letošnjem tekmovanju, prav daleč pred njim pa ligaškega dela naj ne bi končala niti Crvena zvezda Timija Maxa Elšnika in Vanje Drkušića ter Sturm Gradec Jona Gorenca Stankovića in Tomija Horvata. Slovaki naj bi imeli le 1,2 odstotka možnosti za uvrstitev med 16 najboljših, Srbi in Avstrijci pa 6,2 oziroma 10,4 odstotke možnosti.

Liga prvakov, 1. krog

Torek, 17. september:

18.45 Juventus – Eindhoven
18.45 Young Boys Bern – Aston Villa
21.00 AC Milan – Liverpool
21.00 Sporting – Lille
21.00 Bayern München – Dinamo Zagreb (SK1)
21.00 Real Madrid – Stuttgart (SK2)

Sreda, 18. september:

18.45 Bologna – Šahtjar Doneck
18.45 Sparta Praga – Salzburg
21.00 Celtic – Slovan Bratislava
21.00 Manchester City – Inter Milano
21.00 PSG – Girona (SK1)
21.00 Brugge – Borussia Dortmund

Četrtek, 19. september:

18.45 Feyenoord Rotterdam – Bayer Leverkusen
18.45 Crvena zvezda – Benfica
21.00 Monaco – Barcelona
21.00 Atalanta – Arsenal
21.00 Stade Brest – Sturm
21.00 Atletico Madrid – Leipzig