Evropska nogometna zveza (Uefa) je že lani napovedala korenite spremembe v formatu Lige prvakov. A reforma, ki naj bi v veljavo stopila v sezoni 2024/25, je naletela na močan odpor nekaterih evropskih klubov.
Ena ključnih sprememb novega formata, ki ga imenujejo tudi “švicarski model”, je povečanje števila udeležencev z 32 na 36. Ekipe bodo tako posledično v zgodnji fazi namesto sedanjih šestih tekem odigrale štiri več, kar jim prinaša tudi možnost boljšega zaslužka. Do sprememb naj bi med drugim prišlo tudi v izločilnih bojih, kjer se Uefa s predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu močno nagiba uvedbi košarkarskega modela.
Za razliko od trenutnega koncepta, ko se 16 najboljših ekip od osmine finala do polfinala meri v parih meri na dve tekmi, o zmagovalcu pa odloča skupni izid, naj bi od sezone 2024/25 po osmini finala in četrtfinalu s povratnima tekmama sledil finalni turnir četverice. Tam bi se najboljša štiri moštva pomerila le na eno tekmo na izpadanje, zmagovalca polfinala pa bi se udarila za lovoriko.
Oba polfinalna obračuna bi po poročanju britanskega Timesa gostilo isto mesto kot finale, izbira gostitelja pa bi potekala enako kot zdaj. Vse tri tekme bi se odvile v enem tednu, s čimer bi ljubitelji tega športa dobili “teden nogometa”. Na podoben način se o prvaku že zdaj odloča v evropski rokometni Ligi prvakov in košarkarski Evroligi. Times med drugim še trdi, da se je Uefa za zamisel ogrela po izločilnih bojih leta 2020, ki so zaradi pandemije koronavirusa potekali v mehurčku v Lizboni, predlog pa naj bi potrdili že na prihajajočem kongresu na Dunaju 11. maja.
Če sprememb ne preprečijo, tlakujejo pot novi Superligi
Če je večina evropskih klubov omenjenim novostim morda še naklonjena, pa je povsem drugače glede predloga, ki določa, komu bodo vrata elitnega klubskega tekmovanja po reformah odprta. Močno namreč razburja možnost tako imenovanega “wildcarda“, ki bi ga na podlagi petletnega klubskega koeficienta prejela moštva, ki so bila v preteklosti tradicionalni udeležec Lige prvakov, a so doslej v primeru slabše sezone v domačem prvenstvu ostala brez Evrope.
Kot ugotavlja nemški portal Deutsche Welle, bi bili do “wildcarda“ posledično tako bolj ali manj upravičeni le največji evropski velikani. Tudi zato ne čudi, da predvsem srednji in manjši klubi Uefi očitajo, da je osnovala format, ki močno spominja na propadli projekt Superlige in še povečuje razdor med najbogatejšimi in ostalimi.
Tako imenovani srednje veliki klubi so se zato že povezali med seboj in snujejo načrt, kako preprečiti spremembe. Med njimi je tudi letošnji polfinalist v Ligi Evropa Eintracht iz Frankfurta, ki v drugorazrednem tekmovanju nastopa drugič v zadnjih štirih letih.
“Če sodeluješ v Ligi prvakov, tvoj koeficient narašča, vrata pa se vse bolj zapirajo ostalim. Mislim, da to ni primeren pogoj za udeležbo v evropskih tekmovanjih. Sam sem bolj naklonjen uvrstitvi skozi prvenstvo in nacionalne kvalifikacije. Tako najpomembnejša vrata za uvrstitev ostajajo odprta,“ je za tiskovno agencijo AP ta teden dejal izvršni direktor Eintachta Axel Hellmann.
Sam je sicer velik zagovornik tega, da imajo moštva možnost napredovati iz najnižjega ranga v najvišjega in se v teoriji povzpnejo vse do najvišje možne evropske ravni. “Vemo, kakšna je alternativa. Če tega ne preprečimo, bomo sami pomagali zgraditi pošast,“ je opozoril Hellman, misleč na tekmovanje, ki bi močno spominjalo na nepriljubljen format že omenjene Superlige.
“Klubi v ligi prvakov bodo ustvarjali vse več in več in nekega dne znova poskušali ustanoviti Superligo, s katero bi zadovoljili svoje finančne potrebe. Temu se moramo izogniti. To je tudi razlog, da smo z nekaterimi drugimi sredinami močno povezani v iniciativi, da okrepimo interese srednje velikih evropskih klubov,“ je še povedal Hellman.
Predlog povečuje vrzel med bogati in ostalimi
Predlog je sicer na neodobravanje naletel tudi med navijači. Združenje angleških navijačev Uefo namreč celo obtožuje, da skuša skrivoma ustvariti novo Superligo. “Enotni nasprotujemo predlogu reforme lige prvakov, ki predstavlja poskus vrnitve diskreditirani ideji evropske super lige skozi zadnja vrata,” je v izjavi za javnost zapisalo združenje.
“Lani so se naše skupine navijačev združile, da bi izsilile propad evropske Superlige. Takrat je Uefa trdila, da so navijači srce igre in obljubila, da bodo stališča navijačev v središču odločanja glede tega, kaj bo sledilo. Z veliko zaskrbljenostjo se torej zdaj soočamo z možnostjo sprememb v Ligi prvakov, ki bodo pomenile veliko več skupinskih tekem in vstop za nekatere klube, ki bo temeljil na zgodovinskem petletnem Uefa klubskem koeficientu,“ so zapisali.
Izjava v nadaljevanju Uefi sicer tudi očita, da je pokazala prezir do navijačev v času divje inflacije in ruske vojne v Evropi, ki še bolj krči proračune navadnih ljudi. “Ti predlogi bodo samo povečali vrzel med bogatimi klubi in ostalimi, hkrati pa bodo uničili koledarje domačih lig, v upanju, da bodo navijači žrtvovali še več časa in denarja za obiskovanje nesmiselnih skupinskih tekem,“ so še dodali.