Sobotni finale lige prvakov med Liverpoolom in Realom Madridom bo še tretjič v zgodovini gostil Stade de France. Eden najbolj slovitih športnih objektov v Evropi je skozi leta poskrbel za številne nepozabne trenutke, pred leti pa je skoraj postal prizorišče ene največjih tragedij v sodobni francoski zgodovini.

Kljub temu da je bil zgrajen pred manj kot četrtstoletja, je Stade de France zelo hitro dobil status enega najbolj kultnih francoskih športnih objektov. Načrti zanj so bili predstavljeni kmalu po letu 1992, ko je Mednarodna nogometna zveza organizacijo 16. svetovnega prvenstva zaupala Franciji, ki dotlej ni imela stadiona, ki bi sprejel več kot 45.000 gledalcev. Objekt, ki se nahaja v kraju Saint-Denis, le slabih 10 kilometrov od središča francoske prestolnice, je to številko močno presegel, saj se ponaša s kar 80,698 sedišči.

Kljub temu ga to po kapaciteti uvršča na komaj osmo mesto v Evropi, medtem ko na globalni ravni ne sodi niti med 30 največjih stadionov na svetu. Se pa zato ponaša z nazivom največjega atletskega stadiona na stari celini, pa čeprav je gostovanje atletov na njem prej izjema kot pravilo. Precej pogosteje ga obiskujejo nogometni navijači pa tudi tudi ljubitelji ragbija.

Za poimenovaje poskrbel Platini, za prvi gol Zidane

Zanimivo, njegova gradnja se je začela relativno pozno, le 31 mesecev pred začetkom nogometnega mundiala. Prvotno naj bi se imenoval Grand Stade oziroma Veliki stadion, predlog za zdajšnje poimenovanje pa je podal eden najboljših francoskih nogometašev vseh časov in nekdanji predsednik Evropske nogometne zveze Michel Platini.

Galski petelini so sicer na njem prvič zaigral 29. januarja 1998 proti Španiji in po golu Zinedina Zidana vpisali minimalno zmago, slabih šest mesecev pozneje pa tam v finalu s 3:0 premagali Brazilijo in osvojili prvi naslov svetovnih prvakov.

Odtlej je Stade de France gostil malo morje pomembnih športnih dogodkov. Med drugim svetovno prvenstvo v atletiki (2003) svetovno prvenstvo v ragbiju (2007), finale evropskega nogometnega prvenstva (2016), v soboto pa še tretjič tudi finale lige prvakov, potem ko je bilo to zaradi ruske agresije na Ukrajino odvzeto St. Peterburgu. Osrednjo vlogo bo sicer imel tudi čez dve leti, ko bodo v Parizu potekale poletne olimpijske igre.

Eksploziji se je slišalo celo v televizijskem prenosu

Kljub številnim nepozabnim trenutkom, ki so jih Francozi doživeli na stadionu, pa bi ta skoraj postal prizorišče najhujšega pokola na francoskih tleh po drugi svetovni vojni. 13. novembra pred sedmimi leti je v njegovi bližini odjeknilo več eksplozij, odgovornost zanje pa so pozneje prevzeli pripadniki Islamske države. V različnih delih Pariza je življenje takrat izgubilo 130 ljudi, še okoli 400 pa je bilo ranjenih.

Največ v koncertni dvorani Bataclan, medtem ko se trem napadalcem z eksplozivnimi jopiči na srečo ni uspelo prebiti na stadion, kjer je 80.000 ljudi, tudi nemška kanclerka Angela Merkel in tedanji francoski predsednik Francois Hollande, gledalo nogometno tekmo med Francijo in Nemčijo. Zaradi tega so se razstrelili pred stadionom, dve od eksplozij pa se je slišalo celo v televizijskem prenosu tekme in sta za trenutek poskrbela za zmedo nogometašev na igrišču.

Na njem dvakrat zaigrala tudi slovenska vrsta

Na športnem objektu je sicer dvakrat doslej gostovala tudi  slovenska nogometna reprezentanca. Prvič pred 22 leti, ko je na njem po senzacionalnem vodstvu z 2:0 izgubila prijateljsko tekmo proti domačinom z 2:3, zadnjič pa v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ko so bili Francozi boljši s kar 5:0.